Skoči na vsebino

NOVICA

Obvestilo potrošnikom - Podaljšana garancija

 

Verjetno ste se pri nakupu določenih izdelkov, za katere je garancija obvezna, že srečali s ponudbo trgovcev, da si za določen dodatni znesek zagotovite t.i. podaljšano garancijo. Verjetno ste na podlagi tega pričakovali, da boste imeli v primeru težav z izdelkom v tem podaljšanem obdobju iste pravice, kot pri obvezni garanciji. In verjetno se je kasneje izkazalo, da temu ni tako.

 

Slovenski potrošniki pojem garancije razumemo nekoliko drugače kot potrošniki v tistih državah, kjer ne poznajo obvezne garancije. Pojmem obvezne garancije pomeni, da nam bo podjetje v določenem roku, če izdelek ne bo deloval brezhibno, brezplačno zagotovilo odpravo napake v roku 45 dni. Natančnejše določbe oziroma pravice potrošnika in obveznosti dajalca garancije vsebuje Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

 

Na podlagi opravljenih inšpekcijskih pregledov, ki jih je Tržni inšpektorat RS opravljal v začetku letošnjega leta, je bilo ugotovljeno, da vsebina t.i. podaljšanih garancij ne ustreza pojmu garancije, kot jo ureja ZVPot, temveč gre v teh primerih pravzaprav za neke vrste zavarovanje. Z uporabo izraza "garancija" tako prodajalci pri potrošniku zbujajo vtis, da bo, ob nekem doplačilu, deležen enakih pravic kot v primeru garancije po ZVPot, še posebej, ker trgovci to "podaljšano garancijo" predstavljajo neposredno skupaj z obvezno garancijo – potrošniki tako dobijo vtis, da bodo, ob plačilu, po poteku obvezne garancije, določeno (podaljšano) obdobje uživali enake pravice, kot jih imajo na podlagi obvezne garancije. A se izkaže, da temu ni tako: prodajalci v večini primerov ne določijo roka, v katerem bo napaka odpravljena, predviden je določen delež (npr. 30% vrednosti popravila), ki ga mora plačati potrošnik pri odpravi napake, obvezno obveščanje zavarovalnice pred oddajo izdelka na popravilo ipd. Poleg tega je v večini primerov določeno, da začne t.i. podaljšana garancija teči z dnem izročitve izdelka potrošniku (ko začne po zakonu teči tudi obvezna garancija), zaradi česar potrošnik še v večji meri podaljšano garancijo povezuje z obvezno in ne z zavarovanjem, za kar pravzaprav v primerih t.i. podaljšane garancije gre.

 

Trgovci seveda lahko potrošnikom nudijo določene pravice/ugodnosti po poteku obvezne garancije, ob doplačilu. A v kolikor le-te ne ustrezajo pravicam, ki jih ima potrošnik v okviru garancije na podlagi ZVPot, potem samega izraza "garancija" ne morejo uporabljati, saj s tem izkoriščajo pomen in vsebino tega pojma, ki je razširjena pri povprečnem potrošniku oziroma zavajajo potrošnika glede pravic iz naslova garancije. Podjetje, ki torej oglašuje t.i. podaljšano garancijo, le-ta pa po vsebini ni enaka, kot je obvezna garancija po ZVPot, uporablja zavajajočo poslovno prakso, ki je prepovedana.

 

Tržni inšpektorat RS je v okviru nadzora na tem področju pregledal 36 trgovcev, ki ponujajo in oglašujejo t.i. podaljšane garancije. Kršitve so bile ugotovljene v 14 primerih, in sicer je šlo za to, da te podaljšane garancije niso nudile potrošnikom enakih pravic kot jih imajo le-ti na podlagi garancije po ZVPot, poleg tega je bilo potrebno podaljšano garancijo plačati (garancija po ZVPot je brezplačna). Trgovci so po opravljenih inšpekcijskih pregledih zamenjali ali vsebino teh podaljšanih garancij (in jih uskladili z garancijo po ZVPot) ali pa sam naziv oziroma izraz "garancija" zamenjali z drugim.

 

Glede na vse zgoraj navedeno tako opozarjamo potrošnike, da so pazljivi na navedbe in opise pri t.i. podaljšanih garancijah, vse trgovce pa pozivamo, da svoje poslovanje uskladijo s pozitivno zakonodajo.