Skoči na vsebino

UREDBA (EU) 305/2011

 

 

V nadaljevanju objavljamo povzetek napotkov, ki jih je v obliki vprašanj in odgovorov pripravila Komisija (CEN/TC 217/WG 02 N 92) v zvezi z novo evropsko Uredbo 305/2011 o gradbenih proizvodih (CRP - Construction products regulation), v nadaljevanju Uredba (EU) 305/2011, ki je začela veljati 30. 6. 2013.

 

Najnovejši seznam harmoniziranih evropskih standardov (hEN) je objavljenem v Uradnem listu Evropske unije.

 

Več o zahtevah za gradbene proizvode si lahko ogledate na na spletni strani Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija).

 


1. Ali mora biti gradbeni proizvod po 30. 6. 2013 označen s CE oznako?

 

Proizvajalec, ki po 30. 6. 2013 prodaja svoj gradbeni proizvod v Evropski uniji (EU), mora izdati Izjavo o lastnostih (DoP - Declaration of Performance) in nanj namestiti CE oznako v skladu z 9. členom Uredbe (EU) 305/2011, če:

  • je gradbeni proizvod zajet v harmoniziranem evropskem standardu (hEN) in se je zanj končalo prehodno obdobje,

ali

  • če je bila za gradbeni proizvod izdana evropska tehnična ocena.

Če je izpolnjena ena od izjem, predvidenih v 5. členu Uredbe (EU) 305/2011, lahko proizvajalec sprejme odločitev, da Izjave o lastnostih (DoP) ne pripravi in na gradbeni proizvod ne namesti CE oznake. Lahko pa se tudi v teh primerih odloči in izda Izjavo o lastnostih in na gradbeni proizvod namesti CE oznako.

 

 

2. Proizvajalec že pred 1. 7. 2013 prodaja gradbeni proizvod s CE oznako v EU. Kaj mora storiti, da ga lahko prodaja tudi po tem datumu?

 

Proizvajalec lahko po 1. 7. 2013 nadaljuje s prodajo gradbenega proizvoda pod pogojem, da:

  • je pripravil Izjavo o lastnostih (DoP) v skladu s Prilogo III Uredbe (EU) 305/2011 in kupcu zagotavlja njeno kopijo; proizvajalec lahko pripravi Izjavo o lastnostih (DoP) na podlagi Certifikata o skladnosti ali Izjave o skladnosti, ki je bila izdana pred 1. 7. 2013 v skladu z Direktivo o gradbenih proizvodih 89/106/EGS (CPD), v nadaljevanju Direktiva CPD, oz. v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih (ZGPro);
  • je nanj namestil CE oznako, ki ji sledijo informacije, zahtevane v drugem odstavku 9. člena Uredbe CPR;
  • nanj ne namesti znakov, označb ali napisov, ki bi lahko zavedle tretje osebe glede pomena ali oblike CE oznake.

 

3. Ali je distributer po 1. 7. 2013 v svojih trgovinah dolžan umakniti gradbeni proizvod, ki ga je prejel pred 1. 7. 2013, če:

  • je gradbeni proizvodi označen s CE oznako v skladu z Direktivo CPD oz. v skladu z ZGPro, a ga še ne spremlja Izjava o lastnostih?

ali

  • gradbeni proizvod nima CE oznake, čeprav je zajet v harmoniziranem evropskem standardu po Uredbi (Eu) 305/2011?

Distributer lahko še naprej prodaja tiste gradbene proizvode, katerih zaloga je nastala pred 1. 7. 2013. Za vsak nov gradbeni proizvod, ki ga bo distributer prejel od proizvajalca po 1. 7. 2013, mora proizvajalec distributerju predložiti Izjavo o lastnostih (DoP) in nanj namesti CE oznako.

 

 

4. Kaj pomeni "dati na trg"?

 

Dati na trg pomeni, da je posamezni gradbeni proizvod prvič plačno ali brezplačno dostopen na notranjem trgu EU.

 

Vsak gradbeni proizvod (npr. okno) ali serija gradbenih proizvodov (npr. paket / tovor opek) je dana na trg posebej. To velja tudi, če so bili podobni gradbeni proizvodi že dani na trg. Proizvajalci morajo zato pripraviti Izjavo o lastnostih (DoP) in namestiti CE oznako v skladu z Uredbo (EU) 305/2011 za vse gradbene proizvode, ki vstopajo na trg od 1. 7. 2013 naprej, četudi so bili podobni gradbeni proizvodi že dani na trg pred tem datumom.

 

 

5. Ali je proizvajalec gradbenega proizvoda, ki ga ni spremenil, po 1. 7. 2013 dolžan obnoviti obstoječa poročila o preskusih ali zahtevati od priglašenih organov (Notified Bodies) nove certifikate, s katerimi bo nadomestil tiste, ki so bili izdani pred tem datumom?

 

Ne, po 1. 7. 2013 poročil in certifikatov ni potrebno obnavljati.

 

Če proizvajalec gradbenega proizvoda ni spremenil, je obstoječa poročila o preskusih in certifikate potrebno obnoviti le v primeru, če:

  • so se v obstoječem harmoniziranem evropskem standardu (hEN) spremenile testne metode glede bistvenih značilnosti, za katere namerava proizvajalec izdati Izjavo o lastnostih (DoP) gradbenega proizvoda,

in

  • če bi te spremembe testnih metod pomembno spremenile objavljene zmogljivosti gradbenega proizvoda.

Če certifikacijski organ, ki je izdal certifikat, ni bil imenovan v skladu z Uredbo (EU) 305/2011, po 1. 7. 2013 ne more nadaljevati z izvajanjem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda. V tem primeru mora proizvajalec izbrati certifikacijski organ, ki je bil imenovan v skladu z Uredbo (EU) 305/2011.

 

Če je proizvajalec gradbeni proizvod spremenil, mora proizvod ponovno oceniti.

 

Seznam priglašenih organov je na spletni strani Komisije objavljen bodisi po abesedi oz. številki organa, bodisi po številki izbranega standarda.

 

 

6. Ali se lahko evropsko tehnično soglasje uporablja za trženje gradbenega proizvoda tudi po 1. 7. 2013? Če da, koliko časa?

 

66. člen Uredbe (EU) 305/2011 predvideva, da lahko proizvajalci Evropska tehnična soglasja, izdana pred 1. 7. 2013, uporabljajo kot Evropske tehnične ocene v celotnem obdobju veljavnosti teh Evropskih tehničnih soglasij. Na podlagi obstoječega Evropskega tehničnega soglasja lahko proizvajalec pripravi Izjavo o lastnostih (DoP) in namestiti CE oznako ter da gradbeni proizvod na trg EU.

 

Pred iztekom veljavnosti Evropskega tehničnega soglasja lahko proizvajalec zaprosi za Evropsko tehnično oceno pri enem od pristojnih organov za tehnično ocenjevanje (Technical Assessment Bodies), ki so imenovani v okviru Uredbe (EU) 305/2011. Posodobljen seznam organov za tehnično ocenjevanje je po 1. 7. 2013 na voljo na spletnih straneh Evropske komisije.

 

 

7. Ali je proizvajalec gradbenega proizvoda, ki ni zajet v harmoniziranem evropskem standardu (hEN), po 1. 7. 2013 dolžan zahtevati Evropsko tehnično oceno, da bi lahko dal gradbeni prodajal na trg EU?

 

V tem primeru proizvajalec ni dolžan zaprositi za Evropsko tehnično oceno. Gradbeni proizvod lahko da na trg EU tudi brez Izjave o lastnostih (DoP) in CE oznake.

 

Poleg tega lahko proizvajalec pričakuje, da njegov gradbeni proizvod ne bo zavrnjen v drugih državah članicah EU, saj določa Uredba (EU) 764/2008 postopke, vezane za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za gradbene proizvode, ki se že zakonito tržijo v drugi državi članici, s čimer se uvaja načelo vzajemnega priznavanja.

 

 

8. Kaj je "ustrezna tehnična dokumentacija", predvidena v 36. členu Uredbe (EU) 305/2011?

 

To je dokumentacija, za katero proizvajalec meni, da je primerna za utemeljitev Izjave o lastnostih (DoP) proizvoda v primerih, predvidenih v 36. členu Uredbe (EU) 305/2011.

 

V primeru iz prvega odstavka 36. člena Uredbe (EU) 305/2011 se lahko ustrezna tehnična dokumentacija uporablja npr. za dokazovanje, da so izpolnjeni posebni pogoji glede požarnega razreda gradbenega proizvoda, kot ga določa odločba Komisije.

 

V primerih iz točke b) ali c) prvega odstavka 36. člena je lahko ustrezna tehnična dokumentacija, npr. sestavljena iz rezultatov preizkusov, dobljenih od drugega proizvajalca ali ponudnika sistema, skupaj z njegovim dovoljenjem za uporabo teh rezultatov.

 

Ustrezne tehnične dokumentacije so lahko različne, odvisno od posebnosti vsakega primera ali proizvoda. Proizvajalec gradbenega proizvoda mora ustrezno tehnično dokumentacijo hraniti v svoji tehnični dokumentaciji, s čimer bo v primeru nadzora trga ali drugih pooblaščenih organov dokazal ustreznost izdane Izjave o lastnostih (DoP).

 

 

9. Kaj naj naredi proizvajalec, če posamezna določila v harmoniziranem evropskem standardu (hEN) niso v skladu z določbami Uredbe (EU) 305/2011?

 

Uredba (EU) 305/2011 je neposredno veljavna zakonodaja v vseh državah članicah EU. V takšnih primerih prevladuje Uredba (EU) 305/2011 in nasprotujočih določil standardov ni mogoče uporabiti.

 

Tehnični odbor CEN je že začel delati na spremembah in dopolnitvah neskladnosti v harmoniziranih evropskih standardih (hEN), vendar ni mogoče izključiti, da bodo nekatere neskladnosti krajši čas po 1. 7. 2013 še vedno ostale.

 

 

10. Kje se lahko pridobi informacije o zahtevah, ki veljajo za proizvod v določeni državi članici?

 

Vsaka zainteresirana oseba lahko te podatke pridobi pri nacionalni kontaktni točki za gradbene proizvode, ki jo ima vsaka država članica. V Sloveniji deluje kontaktna točka za gradbene proizvode v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo – SIST, Šmartinska cesta 152, Ljubljana (T: +386 1 478-3065, F: +386 1 478-3098, E: info(at)sist.si, W: www.sist.si).

 

 

11. Se od priglašenih organov pričakuje, da preverijo, ali proizvajalci izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 305/2011?

 

Pravni akti, ki temeljijo na Direktivi CPD (odločbe Komisije) in kasneje Uredbe (EU) 305/2011, že predvidevajo vrsto in stopnjo posega tretje stranke. Obe harmonizirani tehnični specifikaciji (harmonizirani evropski standardi (hEN) in evropski ocenjevalni listi) vsebujeta potrebne podrobne naloge priglašenih organov, s čimer je zagotovljeno ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti (Assessment and Verification of Constancy of Performance ali t. i. "naloge AVCP"). To so naloge, ki jih morajo priglašeni organi opravljati v okviru Uredbe (EU) 305/2011.

 

Od priglašenih organov pa se ne pričakuje, da bodo opravljali naloge, ki spadajo v področje nadzora trga (to morajo storiti pristojni organi nadzora posamezne države članice) ali da bodo preverjali, če proizvajalec spoštuje svoje obveznosti iz Uredbe (EU) 305/2011. Primer: Naloga priglašenih organov ni, da preverjajo, ali je proizvajalec pravilno pripravil Izjavo o lastnostih (DoP) ali če je pravilno namestil CE oznako.

 

 

12. Tretji odstavek 7. člena in 60. člen Uredbe (EU) 305/2011 predvidevata, da bo Komisija izdala navodilo, ki bo opredelil pogoje, pod katerimi se lahko objavljajo Izjave o lastnostih (DoP) na spletnih straneh. Kdaj se pričakuje, da bo to navodilo izdano? Lahko proizvajalci že pred tem objavljajo Izjave o lastnostih (DoP) na spletnih straneh?

 

Pričakuje se, da bo Komisija navodilo sprejela do septembra 2013, nakar bo posredovano Evropskemu parlamentu in Svetu. Na koncu postopka bo navodilo (najverjetneje v obliki uredbe), objavljeno v Uradnem listu EU. Kljub vsemu lahko proizvajalci v tem času še naprej nadaljujejo s svojo prakso objavljanja informacij o lastnostih svojih gradbenih proizvodov na spletnih straneh.

 

Opomba Tržnega inšpektorata RS: Evropska Komisija je izdala Delegirano Uredbo Komisije (EU) št. 157/2014 z dne 30. 10. 2013 o pogojih za objavo izjave o lastnostih gradbenih proizvodov na spletnem mestu.

 

 

13. Kaj pomeni stavek "zadnji dve številki leta, v katerem je bil znak prvič nameščen" v drugem odstavku 9. člena Uredbe (EU) 305/2011?

 

Ti številki se nanašata na leto, ko je bil tovrstni gradbeni proizvod prvič dan na trg EU. Dokler se njegova lastnost ne bo spremenila, bosta ostali nespremenjeni. Primer: Čeprav se bo CE oznaka zaradi Uredbe (EU) 305/2011 spremenila, se gradbeni proizvod, označen s CE oznako iz leta 2009 (številka 09) in katerega lastnosti se od takrat niso spremenile, tudi po 1. 7. 2013 označuje z številko 09.

 

 

14. Kakšen pomen imajo navodila za namestitev oz. vgradnjo?

 

Pričakuje se, da so lastnosti gradbenega proizvoda, ki jih je proizvajalec navedel v Izjavi o lastnostih (DoP), dosežene pod pogojem, da je gradbeni proizvod pravilno nameščen oz. vgrajen. To je še posebej pomembno pri gradbenih proizvodih, ki se prodajajo kot komplet za namestitev v zaključnih gradbenih delih.

 

Zato imajo pomembno vlogo pri pravilni namestitvi oz. vgradnji gradbenega proizvoda prav navodila za namestitev oz. vgradnjo, ki jih mora proizvajalec zagotoviti v skladu s šestim odstavkom 11. člena Uredbe (EU) 305/2011.

 

 

15. Ali je obvezno zagotoviti izjavo o lastnosti (DoP) za gradbeni proizvod, ki ni zajet v harmoniziranem evropskem (hEN) standardu? Lahko država članica predpiše takšno obveznost?

 

Ne, ne v skladu z Uredbo (EU) 305/2011. Prvi odstavek 4. člena Uredbe (EU) 305/2011 določa obveznost pripraviti Izjavo o lastnostih (DoP) z obstojem usklajenega standarda ali Evropske tehnične ocene (ETO) izdanih za določen gradbeni proizvod. Zato Izjava o lastnostih (DOP) v skladu z Uredbo (EU) 305/2011 ne more temeljiti na drugih nacionalnih standardih.

 

Vendar pa lahko v neusklajenem področju za proizvode, ki niso zajeti v harmoniziranih evropskih standardih (hEN), veljajo zahteve nacionalnih organov držav članic. Zato je mogoče, da bi javni organi zahtevali, da proizvajalec navede lastnosti proizvoda zunaj obsega Uredbe (EU) 305/2011. V teh primerih proizvodi ne morejo biti označeni s CE oznako, lahko pa se zanj predpiše izdaja Izjave o lastnostih (DoP), kot je na primer določeno v 6. členu slovenskega Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro-1).

 

 

16. Kje lahko najdem najnovejši seznam harmoniziranih evropskih standardov (hEN), objavljen v Uradnem listu Evropske unije?

 

Najnovejši seznam harmoniziranih evropskih standardov (hEN).

 

 

17. Ali so tehnični razredi v skladu z Direktivo CPD, ki so bili vključeni v harmonizirane evropske standarde (hEN) in objavljeni v Uradnem listu EU, še vedno v veljavi in v skladu z Uredbo (EU) 305/2011?

 

Da, tehnični razredi so še vedno v veljavi in jih je potrebno upoštevati v smislu sedmega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 305/2011. Tehnične razrede je potrebno uporabiti, ko države članice določijo zahteve za lastnosti gradbenih proizvodov, kot tudi, ko proizvajalci podajo Izjavo o lastnosti (DoP) za njihov gradbeni proizvod.

 

 

18. Ali je potrebno mejne vrednosti, določene v harmoniziranih evropskih standardih (hEN), objavljenih v Uradnem listu EU, v skladu z Direktivo CPD spoštovati tudi v skladu z Uredbo (EU) 305/2011?

 

Da, le-te določajo minimalne (ali maksimalne) vrednosti lastnosti, ki jih morajo zadevni gradbeni proizvodi doseči, da so lahko dani na trg.

 

 

19. Ali je dovoljeno gradbeni proizvod, zajet v harmoniziranem evropskem standardu (hEN) in objavljenem v Uradnem listu EU, označiti z oznako kakovosti ali z zasebno oznako o lastnosti?

 

Ne. Kakovostne ali zasebne oznake (tudi z nacionalnim pomenom) niso dovoljene za deklariranje morebitnih značilnosti, ki so že vključeni v harmonizirane evropske standarde (hEN). To velja tudi v primerih, ko proizvajalec ni ugotavljal lastnosti svojega proizvoda v zvezi z nekaterimi značilnostmi (npr. uporabljen NPD "No Performance Declared" - lastnosti niso določene - možnost iz tretjega f odstavka 6. člena Uredbe (EU) 305/2011).

 

Ker člen drugi odstavek 4. člena Uredbe (EU) 305/2011 omogoča uporabo Izjave o lastnosti (DoP), je ob uporabi tretjega odstavka 8. člena CE oznaka edini način, ki potrjuje skladnost gradbenih proizvodov z navedenimi lastnostmi.

 

 

20. Ali je lahko gradbeni proizvod, ki je opremljen z nacionalno oznako, dan na trg po 1. 7. 2013 (in če, v katerih primerih)?

 

V skladu z Uredbo (EU) 305/2011 ni dovoljeno nameščanje kakovostnih ali zasebnih oznak za značilnosti, ki so že vključene v harmoniziranih evropskih standardih (hEN) (tretji odstavek 8. člena uredbe). Lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, vključenimi v harmoniziranih evropskih standardih (hEN), se dokazuje le s CE oznako.

 

Za proizvode, ki niso zajeti v harmoniziranih evropskih standardih (hEN) in nacionalne določbe ali namestitvena ravnanja, ki se nanašajo na nacionalne oznake, ne diskriminirajo proizvodov, ki nimajo takih oznak.

 

 

21. Ali je dovoljeno za oznako kakovosti ali zasebno oznako, navajati enake lastnosti kot ob CE oznaki?

 

Ne. Bistvene značilnosti, vključene v harmoniziranih evropskih standardih (hEN), ni mogoče ponovno potrjevati v kakršnikoli drugih (javnih ali zasebnih) oznakah za gradbene proizvode, ki niso oznaka CE (drugi odstavek 4. člena in tretji odstavek 8. člena Uredbe (EU) 305/2011).

 

 

22. Ali se po 1. 7. 2013 na ozemlju držav članic EU lahko izda nacionalno tehnično specifikacijo (npr. tehnični standard) za gradbeni proizvod?

 

Da, to je mogoče za proizvode, ki niso zajeti v harmoniziranih evropskih standardih (hEN) ali če nacionalna tehnična specifikacija prenaša harmonizirane evropske standarde (hEN) (peti odstavek 17. člena Uredbe (EU) 305/2011). Vendar pa morajo nacionalne tehnične specifikacije spoštovati omejitve Uredbe (EU) 305/2011 (četrti do šesti odstavek 8. člena) in biti v skladu z drugo veljavno zakonodajo EU (na primer, dokumentacija v skladu z Direktivo 98/34/ES), kot tudi z določbami, ki urejajo prost pretok blaga na neharmoniziranih področjih.

 

 

23. Je državam članicam dovoljeno, da določijo dodatne zahteve, če te na primer glede na proizvode in kemično sestavo proizvoda vplivajo na zdravje delavcev v gradbeništvu in drugih ljudi? Če je dovoljeno, ali ni v nasprotju s prostim pretokom blaga?

 

Države članice ohranijo svojo pristojnost, da določijo tehnične zahteve za lastnosti gradbenih proizvodov, zlasti za posebne uporabe proizvodov v stavbi ali nizke gradnje (npr. požarno varnostne zahteve za evakuacijske poti). V primeru, da te nacionalne tehnične zahteve pomenijo omejitve za uporabo z oznako CE gradbenih proizvodov, morajo biti ustrezno utemeljene in sorazmerne. Sodišče EU tolmači ozek seznam odstopanj, ki se nanašajo na negospodarske interese.

 

Poleg tega mora vsak ukrep upoštevati načelo sorazmernosti in ne sme biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritih omejitev trgovine med državami članicami. V vsakem primeru leži dokazno breme za utemeljitev ukrepov na državi članici in ne na gospodarskem subjektu.

 

 

24. Prodajalec prodaja "svoj" gradbeni proizvod, ki ga ne izdeluje sam, pri čemer je na proizvodu nameščena blagovna znamka prodajalca. Ali lahko prodajalec uporabi Izjavo o lastnosti (DoP) izdano s strani pravega proizvajalca? Če ne, ali je lahko takšna izjava o lastnostih, izdana s strani prodajalca in hkrati imetnika blagovne znamke na podlagi listin, izdanih s strani priglašenih organov?

 

Prodajalci, trgovci na drobno (Uredba (EU) 305/2011 jih imenuje distributerji) se v primeru dajanja gradbenih proizvodov z lastnimi imeni (blagovna znamka) na trg obravnavajo kot proizvajalci (15. člen) in morajo za tak proizvod pripraviti svojo izjavo o lastnostih (DoP).

 

Sodelovanje priglašenih organov (39. člen) je odvisno od sistema ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti (AVCP), ki se uporablja za zadevni proizvod (28. člen in Priloga V). Te podatke je mogoče najti tako v veljavnem harmoniziranem evropskem standardu (hEN) in v ustrezni odločbi Komisije o teh sistemih.

 

 

25. Ali je za nespremenjen gradbeni proizvod potrebno vsakoletno preskušanje proizvoda in vsakoletna izdaja Izjave o lastnostih (DoP) ali ostane veljavna ista Izjava o lastnostih (DoP) za nespremenjen proizvod?

 

Da bi se izognili nepotrebnim upravnim bremenom, Izjav o lastnostih (DoP) in prvih preskušanj ni potrebno ponavljati, če se okoliščine niso spremenile (na primer, niso bili spremenjeni proizvodni proces in/ali lastnosti proizvoda).

 

Kljub temu so gradbeni proizvodi, za katere je izdana Izjava o lastnostih (DoP), predmet nadaljnjih preizkušanj in nadzora po tem, ko je bil prvi proizvod dan na trg z namenom zagotavljati, da so proizvodni proces in lastnosti proizvoda v skladu z deklariranimi lastnostmi v okviru izdane Izjave o lastnostih (DoP).

 

 

26. Se "Modri vodnik" (Blue Guide), ki ga je izdala Komisija, uporablja tudi za gradbene proizvode?

 

Ne. Kljub temu, da so gradbeni proizvodi zajeti s harmonizirano EU zakonodajo, se Uredba (EU) 305/2011 vsebinsko in konceptualno razlikujejo od drugih usklajenih sistemov.

 

 

27. Kateri so "pristojni nacionalni organi" v skladu z osmim odstavkom 11. člena Uredbe (EU) 305/2011, ki lahko zahtevajo od proizvajalca, da jim posreduje vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje lastnosti gradbenega proizvoda z Izjavo o lastnostih (DoP) in skladnosti z drugimi veljavnimi zahtevami?

 

Za "pristojne nacionalne organe" se štejejo organi za nadzor trga (organizirani na nacionalni, regionalni ali celo lokalni ravni). V Sloveniji sta to Tržni inšpektorat RS in Urad RS za kemikalije. Lahko pa je tudi kateri koli drug organ, ki ima v skladu z zakonodajo države članice pravico, da zahteva predložitev podatkov o lastnostih gradbenih proizvodov, na primer organ za gradbena dovoljenja v regiji, s pravico, da zahteva podatke o lastnostih proizvodov, vgrajenih v objekt in če je v skladu s pogoji iz dovoljenja. V Sloveniji je to npr. Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.

 

 

28. Ali mora proizvajalec ob CE oznaki navesti tudi bistvene značilnosti, za katere je v Izjavi o lastnostih (DoP) navedel NPD (No Performance Determined - lastnosti niso določene)?

 

Drugi odstavek 9. člena Uredbe (EU) 305/2011 jasno določa, da "CE oznaki sledi ... referenčna številka izjave o lastnostih in navedene lastnosti po ravneh ali razredih ,..". NPD za bistvene značilnosti pomeni, da lastnost ni navedena, proizvajalec ne sme omenjati bistvene značilnosti v CE oznaki, za katere v Izjavi o lastnosti (DoP) izjavi NPD.

 

 

29. Ali mora biti kontaktni naslov v okviru petega odstavka 11. člena Uredbe (EU) 305/2011 v državi članici, v kateri je proizvod na voljo na trgu, ali je lahko kontaktni naslov v katerikoli državi članici EU?

 

Kontaktni naslov je lahko kjerkoli na svetu, bodisi v kateri koli državi EU ali v kateri koli drugi tretji državi.

 

 

30. Kako lahko ugotovim, če je certifikat, poročilo, potrdilo proizvoda lažno ali ne?

 

Nacionalni organi za nadzor trga so v prvi vrsti odgovorni za nadzor v primeru suma o zakonitosti certifikata/poročila o preskusih gradbenega proizvoda, izdanih v okviru Uredbe (EU) 305/2011. Predhodni pregledi se lahko opravijo preko spletnih strani NANDO, da se ugotovi, če je priglašeni organ, pristojen za izdajo določenega dokumenta certifikata/poročila o preskusu za gradbeni proizvod, in sicer:

 

  1. če je certifikat/poročilo o preskusu izdano pred 1. 7. 2013,
  2. če je certifikat/poročilo o preskusu izdano po 1. 7. 2013.

 

Če se na ustrezni spletni strani poišče ustrezen evropski standard (EN) za gradbeni proizvod in se klikne na ta standard, se dostopa do seznama vseh priglašenih organov, ki imajo dovoljenje za izdajanje certifikatov/poročil o preskusih za ta določen gradbeni proizvod DO 1. 7. 2013 ali PO 1. 7. 2013. Če gre za certifikat/poročilo o preskusih, ki ga je izdal eden od organov, navedenih na tem seznamu, gre najverjetneje za resnične dokumente.

 

Če evropski standard (EN) ni naveden v nobenem od obeh NANDO seznamov harmoniziranih standardov, ali če priglašen organ ni na seznamu priglašenih organov za posebne standarde, ste najverjetneje soočeni z lažnim certifikatom/poročilom o preskusu ali s potrdilom organa, ki ni priglašen organ v skladu z Direktivo/Uredbo o gradbenih proizvodih.

 

V zadnjih dveh primerih se obrnite na organ za nadzor trga v državi, v kateri se izdelek prodaja, lahko pa se obrnete na priglašen organ s prošnjo za potrditev verodostojnosti listine.

 

 

31. Kdaj mora proizvajalec na svoj kovinski konstrukcijski proizvod namestiti CE oznako na podlagi EN 1090-1:2009+A1:2011?

 

Oznaka CE mora biti nameščena na kovinski konstrukcijski proizvod na podlagi harmoniziranega standarda EN 1090-1:2009+A1:2011, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

in

  • proizvod je strukturni gradbeni proizvod v smislu Uredbe (EU) 305/2011, kar pomeni:

    • proizvod je namenjen trajni vgradnji v gradbeni objekt (stavbe ali gradbeni inženirski objekti),
    • in proizvod ima strukturno vlogo v odnosu do gradbenih del (t. j. njegova neustreznost vpliva na Osnovno zahtevo za gradbene objekte 1, kot je podrobno določeno v Prilogi I uredbe.

in

  • ki ni zajeto v posebni Evropski specifikaciji proizvoda (če za ta proizvod obstaja poseben harmoniziran standard EN ali Smernica za Evropsko tehnično soglasje (ETAG) ali Evropsko Tehnično Soglasje, ali Evropska Tehnična Ocena (ETA), je osnova za CE oznako v tej posebni Evropski specifikaciji proizvoda (hEN ali ETAG ali ETA).