Skoči na vsebino

ZA UPORABNIKE

 

Kaj so informacije javnega značaja?

 

Državni zbor Republike Slovenije je februarja 2003 sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, s 15. julijem 2005 pa so stopile v veljavo njegove spremembe in dopolnitve. S tem je zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja. Slovenska ustava namreč v 39. členu določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prav tako se z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja omogoča državljanom ustavna pravica iz 44. člena, ki govori o neposrednem in posrednem sodelovanju državljanov pri upravljanju javnih zadev.

 

Vendar dolžnost zakonodajnega organa, da konkretizira ustavno materijo, ni edini razlog za sprejem omenjenega zakona. Sprejem tega zakona je tudi korak k večji stopnji harmonizacije pravnega reda Republike Slovenije s pravom Evropske unije. Z njegovo uveljavitvijo bo doprinešeno tudi k večji transparentnosti dela javne uprave, saj zakon na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov javne uprave in nam hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (zakon jih enotno imenuje prosilci). Prosilci imajo tako pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo želijo, da jim informacijo posreduje. Organi, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja, pa so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organ).

 

Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev. Zakon v 6. členu navede enajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, če prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka...).

 

Organ pa je tudi ob obstoju zgoraj navedenih okoliščin (izjem) dolžan dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa v skladu z 21. členom ZDIJZ, razen v primerih, ko gre za tajne podatke najvišje stopnje, tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, davčne podatke posredovane s strani tuje države ter za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti statističnih podatkov o poročevalskih enotah ali kršitev zaupnosti davčnega postopka oz. davčne tajnosti – v teh primerih pa testa javnega interesa ni dopustno izvajati (ti podatki torej niso dostopni).

 

V vsakem primeru pa je organ zavezan k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali opravljanje javne funkcije oz. delovno razmerje javnega uslužbenca. Prav tako mora biti brez kakršnihkoli izjem dopusten dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

 

Postopek za pridobitev informacije javnega značaja?

 

Prosilec, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora postopati po postopku, ki ga predvideva ZDIJZ. Zahtevo za dostop do informacije lahko prosilec poda ustno ali pisno, vendar mu ZDIJZ odreka pravno varstvo, če zahtevo vloži ustno.

 

Prosilec ima pravico dobiti od Tržnega inšpektorata RS informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Vpogled v informacijo javnega značaja je brezplačen. Posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije pa se zaračuna v skladu s stroškovnikom, sprejetim v skladu z Uredbo o posredovanju informacij javnega značaja. Na pravno varstvo, ki ga predpisuje zakon, se lahko prosilec sklicuje samo, če je podal pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

Če se prosilec odloči vložiti pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, mora le-ta vsebovati:

  • navedbo organa, ki se mu pošilja,
  • osebno ime ali firmo prosilca,
  • navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca,
  • naslov prosilca ali naslov zastopnika oziroma pooblaščenca,
  • opredeliti mora informacijo, s katero se želi seznaniti,
  • določiti mora, na kakšen način želi biti z informacijo seznanjen (npr. elektronski zapis, vpogled, fotokopijo ali prepis).

Prosilec lahko zahtevo vloži tudi v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis. V zahtevi prosilec ni dolžan navesti utemeljitve svoje zahteve. To pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa, niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti.

 

Zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja lahko prosilci pošljejo na:

  • Tržni inšpektorat RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana ali
  • gp.tirs(at)gov.si ali
  • 01/ 280-8700.

Osebni oziroma fizični dostop do informacij javnega značaja je možen pri uradni osebi, zadolženi za dostop do informacij javnega značaja oziroma pri osebi, pooblaščeni s strani uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, v poslovnem času Tržnega inšpektorata RS na Dunajski cesti 160, Ljubljana.

 

 

Informacijski pooblaščenec

 

Pooblaščenec je samostojen državni organ, ki ga imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Predsednika Republike Slovenije. Imenovan je za obdobje petih let izmed državljanov Republike Slovenije. Pooblaščenec pri odločanju o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi in sklepu o zavrženju odloča po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo pooblaščenca je mogoče sprožiti upravni spor. ZDIJZ podrobneje ureja tudi status, razrešitev in strokovno službo pooblaščenca.

 

Pooblaščenec tako deluje kot drugostopenjski, torej kot pritožbeni organ. To v praksi pomeni, da mora prosilec v skladu z ZDIJZ izrecno na podlagi omenjenega zakona najprej informacijo zahtevati od zavezanca (organa). Ko in če zavezanec izda zavrnilno odločbo (če informacijo prosilec zahteva v skladu z ZDIJZ, mora zavezanec, ali informacijo v obliki dokumenta dati ali pa izdati zavrnilno odločbo), se lahko nato prosilec pritoži na pooblaščenca. Šele potem lahko pooblaščenec ukrepa. Pri svojem delu nato vedno tehta pravice obeh strank v postopku, prosilca in zavezanca torej. Ne more in ne sme se avtomatsko postaviti na stran šibkejšega (prosilca seveda), temveč mora zelo natančno preučiti zahtevo – zakaj in iz kakšnih razlogov je bila zahteva zavrnjena. Zato je še kako pomembno, da zavezanci na 1. stopnji dobro obrazložijo svojo zavrnitev.

 

 

Uradna oseba

 

Uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja na Tržnem inšpektoratu RS so Andrejka Grlić, predstojnica inšpektorata, Andrej Žakelj vodja za splošni nadzor in mag. Janez Novak vodja sektorja za tehnično področje nadzora :

 

Test javnega interesa

 

Ministrstvo za javno upravo in Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja sta pripravila in izdala brošuro Kako in kdaj uporabljati test javnega interesa? (PDF oblika,  1.876 KB), v kateri boste izvedeli več o izvajanju testa javnega interesa, ki se od veljave sprememb in dopolnitev ZDIJZ uporablja tudi v Sloveniji.