Skoči na vsebino

NOVICA

Mali vodnik potrošnikovih pravic – Previdno pri spletnem nakupovanju

»Zapravila sem že okrog 1500€ v 20 letih mazanja s čudovitimi kremami. 20 let so me goljufali in ropali denarja. Vse družbe so obljubljale, da bodo odpravile moje gube. A iz leta v leto sem bila stara, nagubana in zagrenjena. Težko je bilo verjeti, da še obstaja rešitev zame. V času te krize si ne morem privoščiti metanja denarja skozi okno. Razmišljala sem, da bi zmagala s pomočjo botoksa ali liftinga obraza, a si ju ne morem privoščiti. Znanost pa je vendarle našla način do mladosti in jaz sem dokaz za to. Po enem mesecu uporabe tretmaja izgledam kot ženska v najboljših letih. Resnično deluje, jaz pa privarčujem na kremah in ličilih.«

 

Ste mogoče na spletu zasledili takšen ali podoben zapis izkušnje Anje, Kristine, Vere, Ines, Ane, Rafaela in drugih Slovencev, ki naj bi zaradi uporabe oglaševane formule proti gubam izgledali 10 ali 15 let mlajši? Ali pa zapis Slovencev, ki naj bi zaradi uporabe prehranskega dopolnila v izjemno kratkem času izgubili veliko kilogramov, Slovencev, ki naj bi v nekaj tednih v pomočjo interaktivnih kartic tekoče govorili tuj jezik, s pomočjo gela odpravili krčne žile, ipd.? Vse te neverjetne učinke hkrati potrjujejo razni zdravniki, doktorji znanosti, profesorji, inženirji ipd., prodajalci pa vedno obljubljajo, da lahko vrnete izdelek, če z njim ne boste zadovoljni.

 

Žal tukaj slovenski pregovor »Ni vse zlato, kar se sveti« drži. Našteti primeri so le nekateri izmed številnih takšnih in podobnih izdelkov z neverjetnim učinkovanjem, ki se ponujajo preko spleta, pri čemer pa gre dejansko za t.i. spletne prevare.  

 

Na Tržnem inšpektoratu RS v zadnjih letih ugotavljamo velik porast sumljivih spletnih strani s ponudbami za različne izdelke, ki naj bi potrošnikom pomagali pri boljšem počutju, rešili njihove težave z zdravjem, denarjem ipd. Oglase za nakup teh izdelkov je mogoče zaslediti pri brskanju po drugih spletnih straneh, večinoma v pasicah ob straneh ali v obliki oglasnih sporočil, ter tudi v okviru uporabe družbenega omrežja Facebook. Ko potrošnik tak oglas klikne, je preusmerjen na posebno spletno stran, kjer se izdelek oglašuje. Na spletnih straneh, ki so v slovenskem jeziku, prodajalec ponuja izdelek po akcijski ceni, največkrat pa za primer neučinkovanja ponuja tudi garancijo vračila celotne kupnine. Skupno vsem takšnim ponudbam je tudi, da na spletnih straneh niso navedeni podatki o prodajalcu ali so le ti navedeni na takšen način, da jih opazi le potrošnik, ki si ponudbo res dobro pregleda, ali pa so ti podatki pomanjkljivi (npr. le firma prodajalca, ne pa tudi njegov sedež). V primerih, ko so podatki o prodajalcu navedeni, kot prodajalec nastopa podjetje s sedežem v tretji državi.

 

Pri nakupu blaga preko spleta je tako potrebno biti zelo previden. Spletna stran v slovenskem jeziku še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca, tako da je treba vedno najprej poiskati in tudi preveriti podatke o prodajalcu. Nakup blaga preko spleta od neznanega prodajalca ali nepreverjenega prodajalca, sploh če ima ta sedež v t.i. tretji državi, je namreč tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel, če ga bo prejel, pa lahko ne bo ustrezal pričakovanjem potrošnika glede na opis, podan s strani prodajalca. Hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče. Če se podjetje, ki oglašuje prodajo, nahaja v tretji državi (npr. ZDA, Kitajska, Indija), Tržni inšpektorat RS potrošnikom tudi ne more pomagati pri vračilu kupnine.

 

Potrošnikom, ki svoje nakupe opravljajo preko interneta, Tržni inšpektorat RS hkrati priporoča, da si ogledajo tudi spletne strani https://www.varninainternetu.si/, preko katerih Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT uporabnike interneta seznanja z varno uporabo interneta ter s pastmi, na katere lahko uporabnik naleti pri tem.

 

 

Kaj je torej skupno vsem sumljivim stranem, s katerimi se srečuje TIRS:

 

- ponudbo izdelkov je ponavadi mogoče zasledili pri brskanju po drugih spletnih straneh (npr. v t.i. pasicah ob straneh, v obliki oglasnih sporočil),

 

- ponudbe so v slovenskem jeziku (pri čemer pa je mogoče z nekaj iskanja po spletu najti tudi identične ponudbe v drugih evropskih jezikih),

 

- ponudnik potrošnikom obljublja 100% garancijo oziroma zadovoljstvo in da lahko potrošnik, če s kupljenim izdelkom ni zadovoljen, izdelek vrne,

 

- v okviru ponudbe niso navedeni podatki o prodajalcu ali pa so ti navedeni na takšen način, da jih opazi le potrošnik, ki si je ponudbo res dobro pregledal, ali pa so ti podatki pomanjkljivi (npr. le firma ponudnika, ne pa tudi njegov sedež),

 

- v primerih, ko so podatki o ponudniku navedeni, kot ponudnik nastopa podjetje s sedežem v tretji državi (državi izven Evropske unije, npr. ZDA),

 

- kontakt s ponudnikom je povečini mogoč le preko elektronske pošte,

 

- v primerih, ko je navedena kontaktna telefonska številka, ta na prvi pogled daje vtis, da pripada ponudniku s sedežem na ozemlju Republike Slovenije, izkaže pa se, da dejansko nahaja v omrežju tujega operaterja,

 

- ponavadi se izdelek ponuja po akcijski ceni, pri čemer prodajalec daje vtis, da bo akcije kmalu konec (npr. odštevalni števec, ki potrošniku kaže, da je do poteka akcije le še nekaj ur),

 

- na straneh so objavljeni komentarji zadovoljnih kupcev in/ali različnih strokovnjakov, pri čemer njihove verodostojnosti ni mogoče preveriti (glede na to, da se ti komentarji z enakimi fotografijami in drugimi imeni kupcev/strokovnjakov pojavljajo v ponudbah za isti izdelek tudi v drugih jezikih, pa kaže na to, da gre za spletno goljufijo/zavajanje),

 

- na strani se z namenom hitre odločitve za nakup stalno pojavljajo obvestila, kot npr. »Pravkar je opravil nakup Janez iz Kranja«, »V tem trenutku si to stran ogleduje 134 obiskovalcev.«, »Po promocijski ceni je ostalo le še 3 proizvodov.«, »Pravkar je bilo oddano naročilo s Ptuja.«.

 

 

Kam po pomoč v primeru težav pri nakupu preko spleta?

 

V primerih, ko ima prodajalec sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Tržni inšpektorat RS. Če se prodajalec nahaja v drugi državi članici Evropske unije, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center (www.epc.si), ki kot del mreže evropskih potrošniških centrov, ustanovljene s strani Evropske komisije, nudi potrošnikom pomoč pri uveljavljanju pravic v razmerju do podjetja iz druge države članice EU. V primerih nakupa od prodajalca iz t. i. tretje države pa bo potrošnik morebiti pomoč lahko iskal pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca, v večini primerov pa bo najverjetneje ostal praznih rok.