Skoči na vsebino

NOVICA

Povzetek poslovnega poročila Tržnega inšpektorata RS za leto 2017

 

Poslanstvo Tržnega inšpektorata RS je izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora in zagotavljanje preventivnega delovanja z namenom zagotoviti urejenost trga in zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in širše družbene skupnosti, vizija pa želja, da bi Tržni inšpektorat RS postal vzor učinkovitega in kakovostnega inšpekcijskega organa z visoko stopnjo zaupanja javnosti v delo tržnih inšpektorjev. Doseči želi, da bo javnost pritrdila, da svoje delo opravljajo odgovorno, strokovno in profesionalno, da ji pomagajo in ji koristijo. Delo Tržnega inšpektorata RS ni usmerjeno k sankcioniranju prekrškov, ampak k urejenosti trga. Zato veliko svojih aktivnosti izvajajo preventivno, da ne bi bilo potrebno kasnejše ukrepanje.

 

Letni načrt nadzorov Tržnega inšpektorata RS ni fiksen, ampak se prilagaja aktualnemu stanju na trgu oziroma izrednim dogodkom. Tako poleg koordiniranih nadzorov opravljajo nadzor tudi na podlagi prijav in osebne zaznave inšpektorjev. Izvedli so 70 koordiniranih nadzorov in prejeli 5674 prijav. 

 

 

Teritorialna organiziranost

 

Tržni inšpektorat RS deluje na 13 lokacijah. Delo poteka na sedežu ter na 8 notranjih organizacijskih enotah – območnih enotah, ki se nahajajo v Celju, Mariboru, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Postojni. Zaradi večje učinkovitosti in zagotavljanja večje prisotnosti tržnih inšpektorjev na terenu, delujejo v okviru območnih enot tudi 4 inšpekcijske pisarne in sicer v Brežicah, Dravogradu, Kočevju in Kopru.

 

Za stalno prisotnost na terenu, boljši inšpekcijski nadzor ter ugotavljanje potencialnih kršitev (nekatere dejavnosti, ki so predmet nadzora, se pretežno opravljajo v popoldanskem delovnem času), ima Tržni inšpektorat RS organizirano delo tudi v popoldanskem času od 12:00 do 20:00 ure oziroma od 1. novembra do 31. marca od 10:00 do 18:00 ure in sicer za večje pisarne (Ljubljana, Maribor in Celje) dvakrat tedensko, za manjše pisarne pa enkrat tedensko, kot edini inšpektorat v Sloveniji.

 

 

Zaposleni

 

Na dan 31. 12. 2017 je bilo na Tržnem inšpektoratu RS zaposlenih 121 delavcev. Neposredno inšpekcijsko nadzorstvo je opravljalo 98 tržnih inšpektorjev, druge upravne naloge so opravljali 4 uradniki, spremljajoče naloge pa je opravljalo 19 strokovno tehničnih delavcev (od tega sta dve javni uslužbenki zaposleni za 4 urni delovni čas). Povprečna starost javnih uslužbencev je 49,2 leti.

 

Delovno razmerje je na lastno željo prenehalo 3 javnim uslužbencem in sicer sta se 2 javna uslužbenca upokojila, 1 javna uslužbenka pa je na lastno željo prekinila pogodbo o zaposlitvi. Tako se je število zaposlenih na Tržnem inšpektoratu RS zmanjšalo za 2 inšpektorja in 1 uradnika.

 

Na Tržnem inšpektoratu RS je vsako leto zaposlenih manj inšpektorjev. Negativni trend se kaže že od leta 2003 dalje (spodnji graf), ko je bilo na Tržnem inšpektoratu RS zaposlenih 168 javnih uslužbencev, od tega 137 inšpektorjev, inšpektorat pa je bil pristojen za nadzor nad izvrševanjem preko 120 zakonskih in podzakonskih predpisov. Konec leta 2017 je bilo tako na Tržnem inšpektoratu RS zaposlenih le še 121 javnih uslužbencev, od tega 98 inšpektorjev, inšpektorat pa je bil pristojen za nadzor nad izvrševanjem 181 zakonskih in podzakonskih predpisov, kljub temu, da bi Tržni inšpektorat RS po kadrovskem načrtu za leto 2017 lahko imel zaposlenih 124 javnih uslužbencev.

 

Ob zmanjševanju kadrovske sestave Tržnega inšpektorata RS je potrebno posebej izpostaviti tudi naraščajoče število poslovnih subjektov. Če bi Tržni inšpektorat RS želel samo 1x na leto pregledati vse registrirane gospodarske subjekte, bi moral vsak tržni inšpektor v letu 2003 pregledati 1025 subjektov, v letu 2017 pa kar 2521 subjektov.

 

Tržni inšpektorat RS je izvedel dva postopka za zasedbo prostega delovnega mesta inšpektor in sicer eno delovno mesto v Območni enoti Brežice – Novo mesto in eno delovno mesto v Območni enoti Dravograd – Maribor. Do realizacije oziroma do zaposlitve najustreznejšega kandidata bo prišlo šele v začetku leta 2018, saj bo Tržni inšpektorat RS spoštoval odpovedni rok izbranih dveh kandidatov. Še enkrat je potrebno poudariti, da sta bila izvedena postopka internih natečajev nadomestitev odhoda javnih uslužbencev, ki sta zasedala delovni mesti inšpektor. Odhod javne uslužbenke, ki je zasedala uradniško delovno mesto pa na Tržnem inšpektoratu RS ne bomo nadomestili, saj se bo delo izvedlo v okviru obstoječih zaposlitev.

 

Število zaposlenih na Tržnem inšpektoratu RS se je v letu 2017 zmanjšalo za 2 inšpektorja in 1 uradnika.

 

Tržni inšpektorat RS bi lahko imel po kadrovskem načrtu za leto 2017 na dan 31. 12. 2017 zaposlenih 124 javnih uslužbencev, vendar tega ni dosegel, saj so bili postopki nadomestnih zaposlitev sicer zaključeni, odpovedni rok kandidatov pa še vedno teče. Število zaposlenih je tudi nižje, saj sta na enem delovnem mestu zaradi popolnitve delovnega mesta za krajši delovni čas – 4 ure zaposleni dve javni uslužbenki, kar se v kadrovskem načrtu šteje kot ena zaposlitev. V kolikor bi to upoštevali, bi bilo na dan 31. 12. 2017 na Tržnem inšpektoratu RS zaposlenih 120 javnih uslužbencev.

 

 

Pregled ukrepov

 

Leta 2017 je bilo opravljenih 16487 pregledov, v upravnem postopku je bilo izrečenih 5252 upravnih ukrepov (4498 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru in 754 upravnih odločb), v prekrškovnem postopku pa 7237 prekrškovnih ukrepov (4923 opozoril po Zakonu o prekrških, 1500 opominov, 289 glob s plačilnim nalogom, 522 glob z odločbo o prekršku ter 3 obdolžilne predloge).

 

V primerjavi z letom 2016 so tržni inšpektorji opravili za 7,2 % manj pregledov (17764 v letu 2016), zaradi odkritih kršitev pa je bilo izrečenih za 0,7 % (5214) več upravnih in za 0,8 % (7296) manj prekrškovnih ukrepov. Res pa je, da je bila večina prekrškov takšne narave, da so se tržni inšpektorji lahko odločili za milejši ukrep. Če namreč obstajajo zakonski pogoji, tržni inšpektorji pri ugotovljenih nepravilnostih najprej uporabijo milejši ukrep kot sta opozorilo ali opomin, šele nato izdajo odločbo ali globo. Razlogi za to so najmanj trije. Prvič, ker to narekuje že zakonodaja sama, drugič, ker inšpektor z izrekom milejšega ukrepa večinoma lažje in hitreje doseže cilj pri kršitelju in tretjič, ker delujejo tudi preventivno in so zato tudi posledice kršitve manjše.

 

Tržni inšpektorji stremijo k izvajanju kompleksnejših pregledov, t. j. da se na enem pregledu opravi nadzor spoštovanja določil po več zakonih oziroma po različnih določilih (členih) znotraj enega ali več zakonov. V povprečju je bilo tako na vsakem pregledu pregledan 2,8 zakona oziroma 7,1 določil teh zakonov.

 

Na odločbe tržnih inšpektorjev so se kršitelji pritožili v 76 primerih (7,7 % glede na vse izdane upravne odločbe), na drugi stopnji, ki obravnava vse pritožbe, pa je bilo 15 (1,5 % glede na vse izdane upravne odločbe) pritožb spoznanih za upravičene. Tako majhno število pritožb in predvsem uspešnih pritožb vsekakor odraža visoko usposobljenost in strokovnost tržnih inšpektorjev.

 

Leta 2017 so tržni inšpektorji kršiteljem izrekli 7237 prekrškovnih ukrepov, od tega v 4923 primerih opozorilo ZP-1, v 1500 primerih opomin, v 289 primerih globo s plačilnim nalogom in v 522 primerih globo z odločbo o prekršku, v 3 primeru pa je bil zoper kršitelje vložen obdolžilni predlog. Število izrečenih prekrškovnih ukrepov v primerjavi z letom 2016 padlo za 0,8 % (skupaj 7296 prekrškovnih ukrepov).

 

Dejanja

2017

2016 

- pregledi

16468    

17764

- upravne odločbe

754

834

- opozorila ZIN

4498

4380

- prekrškovne globe      

811

1004

- opomini

1500

1247

- opozorila ZP-1

4923

5044

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zoper izrečeni ukrep lahko kršitelj, ki mu je bil izdan plačilni nalog ali je izdan opomin ali prekrškovno odločbo prehodno vložil napoved zahteve za sodno varstvo (če je le-ta dovoljena), vloži zahtevo za sodno varstvo. Zahtevo za sodno varstvo je vložilo 225 (5,8 %) kršiteljev.

 

Inšpektor mora po prejemu zahteve za sodno varstvo ugotoviti (lahko tudi z dopolnjenim dokaznim postopkom), ali lahko navedbe v njej kakorkoli vplivajo na prvotno izrečen ukrep. Če ugotovi, da je zahteva utemeljena, lahko svojo prvotno odločitev (zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo) odpravi in ustavi postopek zoper kršitelja, ali pa se odloči, upoštevajoč nova dejstva, za nov ukrep, ki je v skladu z novim dejanskim stanjem. Na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo je bil 7 kršiteljem izdan nov opomin, plačilni nalog ali odločba o prekršku, zoper 12 kršiteljev (0,3 %) pa je bil prekrškovni postopek ustavljen.

 

Leta 2017 so sodišča rešila 222 zahtev za sodno varstvo, ki so jim jih tržni inšpektorji v preteklosti odstopili v nadaljnje reševanje. Od vseh rešenih zahtev za sodno varstvo so okrajna sodišča v 4 primerih zahtevo za sodno varstvo zavrgla kot nedovoljeno ali prepozno, v 105 primerih pa zavrnila, s čimer je bil pri obeh vrstah odločitev sodišča ukrep tržnega inšpektorja v celoti potrjen. V 2 primerih so sodišča sicer potrdila odločitev tržnega inšpektorja, ker pa se je zoper kršitelja v času, ko se je zahteva za sodno varstvo reševala na sodišču, začel ali celo že končal stečaj, sodišča globe niso izrekla. Kljub vsemu je tudi v tem primeru ukrep tržnega inšpektorja potrjen. V 57 primerih so sodišča načeloma sicer potrdila ukrep inšpektorja, vendar so ocenila, da je zakonsko predpisana globa previsoka in so zato znižala izrečeno globo ali pa namesto globe izrekla opomin. V 54 primerih pa je bil ukrep inšpektorja odpravljen, ker so sodišča odločila v korist kršitelju.

 

Vsem subjektom skupaj je bilo v letu 2017 izrečenih za 2.332.212,46 EUR različnih terjatev:

  • 2.029.784,10 EUR glob,
  • 245.065,91 EUR sodnih taks,
  • 25.814,53 EUR stroškov upravnega postopka,
  • 21.000,00 EUR denarnih izvršb,
  • 10.547,92 EUR ostalih terjatev.

 

Področja dela

 

Področje dela Tržnega inšpektorata RS obsega pristojnost za nadzor nad izvrševanjem preko 180 zakonskih in podzakonskih predpisov in več evropskih Uredb. V nadaljevanju izpostavljamo dva obsežnejša zaokrožena področja dela, to sta varstvo potrošnikov ter skladnost in varnost proizvodov.

 

Področje dela - varstvo potrošnikov

 

Področje varstva potrošnikov je eno izmed najpomembnejših področij, na katerih Tržni inšpektorat RS opravlja inšpekcijske nadzore. Temu področju je Tržni inšpektorat RS tudi v letu 2017 namenil posebno pozornost, saj je ravno visoka raven varstva potrošnikov in visoka stopnja spoštovanja pravic potrošnikov eden od temeljev pravne države in namena potrošniške zakonodaje. Leta 1998 sprejeti in kasneje nekajkrat spremenjeni Zakon o varstvu potrošnikov ostaja temeljni pravni akt, ki ureja pravice potrošnikov v razmerju do podjetij.

 

V okviru področja varstva potrošnikov se opravlja nadzor nad poslovanjem podjetij in podjetnikov, v konkretnih primerih pa se rešujejo tudi različne reklamacije potrošnikov zoper takšna podjetja. V vse več primerih se t. i. potrošniški spori rešijo s posredovanjem tržnega inšpektorja, saj je v korist in zadovoljstvo vseh, da se vsaka reklamacija reši brez izdaje odločbe ali drugega ukrepa, tržni inšpektor pa v takšnih primerih predstavlja bolj obliko mediatorja kot pa represivni in nadzorni organ. Žal se je tudi v letu 2017 ugotavljalo, da je še vedno ogromno takšnih posredovanj s strani Tržnega inšpektorata RS, saj v letu 2015 sprejet Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov ni prinesel rezultatov, za katere si je Tržni inšpektorat RS več let prizadeval. Potrošniški spori namreč zaradi svoje specifičnosti niso primerni za reševanje preko rednih sodišč, ampak bi bilo nujno vzpostaviti učinkovit sistem izvensodnega reševanja teh sporov, v okviru katerega bi se potrošniški spori reševali hitro, pregledno in učinkovito.

 

V normativnem planu za leto 2017 je bilo ponovno predvideno tudi sprejetje novega Zakona o varstvu potrošnikov, v pripravo katerega je Tržni inšpektorat RS vložil veliko svojega časa, znanja in izkušenj. Tržni inšpektorat RS si namreč že vrsto let prizadeva, da bi se pravice potrošnikov iz 37. člena Zakona o varstvu potrošnikov uskladile z evropsko zakonodajo in bi se vzpostavila hierarhija zahtevkov iz naslova stvarne napake, da bi se začela uveljavljati prostovoljna garancija namesto obvezne in da se natančneje določijo organi, ki bi bili pristojni za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov. Žal noveliran Zakon o varstvu potrošnikov v letu 2017 ni bil sprejet, si bo pa Tržni inšpektorat RS aktivno prizadeval, da pride do sprejetja v letu 2018.

 

Področje dela - skladnost in varnost proizvodov

 

Na področju nadzora nad izvajanjem tehničnih predpisov je bilo v okviru načrtovanih nadzorov nad izvajanjem tehničnih predpisov je bilo v t.i. administrativnih nadzorih skupno pregledanih 6653 različnih tipov proizvodov (1391 s področja splošne varnosti proizvodov, 540 elektrotehničnih proizvodov, 167 strojev, 249 s področja osebne varovalne opreme, 63 plinskih naprav, 80 gradbenih proizvodov, 136 radijskih naprav in 168 s področja energijskega označevanja, 819 aerosolov, 201 vozilo, pri katerih se je preverjalo navajanje informacij o varčnosti porabe goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka pri nakupovanju novih osebnih vozil, 75 malih kurilnih naprav, pri katerih se je preverjalo emisije snovi v zrak, 25 varnostnih komponent za dvigala, 33 enostavnih tlačnih posod ter označevanje surovinske sestave pri 2299 tekstilnih izdelkih in označevanje sestave pri 407 obuvalu. Največji delež proizvodov z ugotovljenimi nepravilnostmi je bil ugotovljen pri nadzoru prodaje pogradov, najmanjši delež neskladnosti pa je bil ugotovljen na področju vrvic in vezalk na otroških oblačilih.

 

Na tehnične analize v usposobljenih laboratorijih je bilo predanih 16 elektrotehničnih proizvodov, 5 strojev, 8 proizvodov osebne varovalne opreme, 2 plinski napravi, 5 aparatov, pri katerih se je preizkušalo izpolnjevanje zahtev glede elektromagnetne združljivosti, 3 proizvodi, pri katerih se je preizkušalo izpolnjevanje zahtev glede okoljsko primerne zasnove in 4 tekstilne izdelke. Skupaj je Tržni inšpektorat RS predal na analize 43 proizvodov, pri katerih so bile neskladnosti z zahtevami ugotovljene v 23 primerih (53,5 % od vseh odvzetih vzorcev). Pri jemanju vzorcev usmerjajo tržni inšpektorji pozornost na proizvode, za katere obstoja sum, da so neskladni z zahtevami, kar je tudi eden od razlogov za velik delež neskladnosti, ki se vsakoletno ugotavlja.

 

Poleg navedenega je Tržni inšpektorat RS opravljal kontrolo prisotnosti proizvodov na trgu na podlagi prejetih obvestil o nevarnih proizvodih iz sistema RAPEX, preko izmenjave informacij o zaščitnih klavzulah in sistema ICSMS ter na podlagi obvestil Carinske uprave RS o zadržanju sprostitve proizvodov v prosti promet. Tržni inšpektorat RS je v letu 2017 od Finančne uprave RS 52 pisnih obvestil o zadržanju sprostitve proizvodov v prost promet, od katerih je bilo v 31 primerih ugotovljeno, da gre za neskladne proizvode in sprostitev ni bila dovoljena, v 20 primerih pa neskladnosti niso bile ugotovljene in je bila izvedena sprostitev proizvodov v prost promet. V enem primeru je bilo ugotovljeno, da se obvestilo o zadržanju ne nanaša na proizvod iz pristojnosti Tržnega inšpektorata RS. Več podrobnosti je v poglavju o sodelovanju Finančne uprave RS in Tržnega inšpektorata RS pri nadzoru uvoza proizvodov iz tretjih držav. V letu 2017 je Tržni inšpektorat RS odkril na slovenskem trgu skupno 19 nevarnih proizvodov. Nekateri so bili odkriti v okviru preverjanja prisotnosti priglašenih nevarnih proizvodov v sistem RAPEX na slovenskem trgu, ostali pa so bili odkriti v okviru izvajanje rednega nadzora. Podatki o nevarnih proizvodih so objavljeni na spletnih straneh inšpektorata.

 

Leta 2017 je Tržni inšpektorat RS od nacionalne RAPEX kontaktne točke prejel v pristojno reševanje 682 obvestil. Največ obvestil se je nanašalo na električne proizvode 279, 142 na proizvode splošne varnosti, 178 na otroška oblačila – prisotnost vrvic in vezalk, 33 na osebno varovalno opremo, 38 na stroje, 12 drugo. Na podlagi prejetih RAPEX obvestil je Tržni inšpektorat RS opravil 24 poizvedb oziroma 525 pregledov pri gospodarskih družbah v prodajalnah. Prav tako so bile opravljene še druge poizvedbe: obveščanje določenih distributerjev z informacijami o proizvodih, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnika in pregled trga na spletnih straneh. Glede na navedeno je Tržni inšpektorat našel 19 proizvodov, ki so se nanašali na RAPEX obvestila: 4 otroška oblačila, 3 čevlje (kot osebno varovalno opremo), 2 varovalni ograji za otroke, 1 plavalni obroč, 1 električni oblič, 1 kotni brusilnik, 1 vodni skuter, 1 napajalnik za telefon, 1 LED reflektor, 1 električno napravo proti insektom, 1 kolo, 1 skiro in 1 stajico. V sistem RAPEX pa je priglasil 5 obvestil: 2 priglasitvi sta se nanašali na otroška oblačila, 1 na otroški pograd, 1 na svetlobni niz in 1 na rešilni jopič ter obravnaval 92 obvestili s strani proizvajalcev in distributerjev, prejetih tudi preko posebnega prijavnega obrazca, t. i. Business Application.

 

 

Novi pristopi pri urejanju trga

 

Za hitrejše in učinkovitejše reševanje reklamacij potrošnikov je Tržni inšpektorat RS že leta 2012 pristopil k reševanju zadev tako, da v primerih, ko gre za neizdobavo blaga oziroma ko je trgovec priznal stvarno napako, ni je pa rešil v primernem roku, zavezanca z dopisom pozove, da v roku 3 dni posreduje pojasnilo, kako namerava rešiti reklamacijo oziroma nastalo problematiko.

 

Na področju preventivnega delovanja je Tržni inšpektorat RS v letu 2017 nadaljeval z novostjo, ki jo je uvedel v letu 2014, in sicer v obliki vprašalnikov. Pred predvidenim nadzorom se je določenemu številu gospodarskih subjektov, ki bi lahko bili predmet nadzora, poslal vprašalnik z vsebino, ki jo je nadzor pokrival. V vprašalniku je bila gospodarskim subjektom predstavljena zakonodaja ter obveznosti, ki jim jih le-ta nalaga. Vprašalniki so imeli večinoma dvojni namen: prvič, da se gospodarski subjekti že pred nadzorom seznanijo z vsebino zakonodaje z namenom, da že sami preverijo, ali ustrezajo vsem zakonskih zahtevam ter drugič, da si je Tržni inšpektorat RS pred samim nadzorom pridobil ustrezne informacije, ki so sam nadzor olajšale in skrajšale, zaradi česar so bili tudi zavezanci pri nadzoru manj obremenjeni.

 

 

Predlogi za spremembo zakonodaje

 

Inšpektorat je dal pobude in izdelane predloge za spremembo sledečih predpisov: Zakona o varstvu potrošnikov, Zakona o gostinstvu, Zakona o poštnih storitvah, Zakona o spodbujanju razvoja turizma, Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

 

 

Informacijski sistem

 

Tržni inšpektorat RS je skupaj z zunanjim izvajalcem za potrebe svojega dela razvil nov informacijski sistem, ki je v celoti plod znanja zaposlenih Tržnega inšpektorata RS. Z uporabo in funkcionalnostjo sistema so zadovoljni vsi zaposleni Tržnega inšpektorata RS, saj so se določeni postopki z njegovo uvedbo bistveno skrajšali in poenostavili. Informacijski sistem je v uporabi že od leta 2009 ter se stalno dopolnjuje in razvija. Zaradi zadovoljstva zaposlenih Tržnega inšpektorata RS z novim informacijskim sistemom, ga je le-ta pripravljen deliti tudi z ostalimi inšpekcijami, zato ga je v uporabo ponudil tudi njim. Do konca leta 2017 so k njegovi uporabi pristopile štiri večje inšpekcije, prav tako tudi vse upravne enote (samo v delu, ki se nanaša na vodenje prekrškovnih postopkov). Razvijamo tudi aplikacijo Mobilni INSPIS, ki je namenjen vzpostavitvi IT okolja, kateri bo inšpektorjem omogočal na terenu uporabljati sodobne mobilne naprave pri vodenju inšpekcijskih pregledov (t.i. aplikacija Pameten inšpektor).

 

 

Preventivno delovanje in odnosi z javnostjo

 

Z namenom preventivnega delovanja je Tržni inšpektorat RS dostopen javnosti ne samo preko spletnih strani, temveč tudi po elektronski pošti, po navadni pošti, po telefonu, lahko se zainteresirane osebe oglasijo tudi osebno, ne nazadnje pa tudi preko različnih tiskovnih konferenc in preko sodelovanja v različnih radijskih ali TV oddajah. Nanj se obračajo potrošniki v zvezi z njihovimi vprašanji, problemi, pritožbami in reklamacijami, novinarji z vprašanji glede delovanja inšpektorata oziroma glede točno določenega gospodarskega subjekta ali področja, ki sta medijsko aktualna v danem trenutku, v manjši meri pa druga zainteresirana javnost, ki si želi pridobiti informacije javnega značaja.

 

Gospodarski subjekti pa se nanj obračajo zaradi svojih problemov in vprašanj - kako zakonito rešiti reklamacijo potrošnika, kaj morajo imeti oziroma storiti, preden se lotijo določene gospodarske dejavnosti, katere papirje, certifikate ali druge uradne dokumente si morajo zagotoviti, preden želijo v Sloveniji prodajati določen izdelek. Včasih pa prvi, drugi ali tretji samo podajo prijavo.

 

Zaradi večje dostopnosti Tržnega inšpektorata RS po telefonu ali osebnega obiska ima organizirano dežurno službo, kjer je na lokacijah na sedežu inšpektorata ter v krajih Ljubljana, Maribor in Celje dežurni inšpektor na voljo vsak dan od ponedeljka do četrtka med 9. in 15.30 uro, v petek pa med 9. in 14.30 uro, na vseh ostalih lokacijah pa vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro. V tem času so tržni inšpektorji osebno ali po telefonu odgovorili na 7523 vprašanj potrošnikov ali gospodarskih subjektov.

 

Poleg tega Tržni inšpektorat RS seznanja javnost s svojim delovanjem oziroma izvaja preventivno delovanje tudi preko tiskovnih konferenc ali drugačnih stikov z novinarji (pisni odgovori na zastavljena vprašanja, radijski in televizijski intervjuji, sodelovanje v kontaktnih oddajah). V radijskih in televizijskih oddajah se je tako posredno ali neposredno pojavil 17 krat, v različnih tiskanih in elektronskih medijih pa 54 krat. Poleg tega so na Tržnem inšpektoratu RS pisno odgovorili še na 220 novinarskih vprašanj in na 994 vprašanj različnih gospodarskih subjektov ali potrošnikov.

 

Tržni inšpektorat RS daje posebno težo seznanjanju javnosti z opravljenim delom, predvsem preko svoje spletne strani, kjer so rubrike:

  • Novice - objavljajo se najnovejše in najaktualnejše informacije glede delovanja Tržnega inšpektorata RS;
  • Rotator aktualnih novic - v njem so objavljene novice Tržnega inšpektorata RS, ki so za javnost še posebej zanimive;
  • Delovna področja - s čim se Tržni inšpektorat RS ukvarja, kjer se sproti objavljajo tudi poročila o rezultatih zaključenih akcij nadzora;
  • Vprašanja in odgovori - za potrošnike in podjetja so objavljene najzanimivejše razlage določil zakonov, za katere nadzor je zadolžen Tržni inšpektorat RS;
  • Nevarni proizvodi - objavljeni so vsi nevarni proizvodi, ki jih je Tržni inšpektorat RS našel na slovenskem trgu;
  • Medijsko središče – objavljena so sporočila za medije, za gluhe in naglušne pa so pripravljeni podnaslovljeni in z znakovnimi znaki opremljeni videi z nekaterih področij, katerih nadzor opravlja Tržni inšpektorat RS;
  • Zakonodaja in dokumenti - objavljen je seznam vseh zakonskih in podzakonskih predpisov, za katere nadzor je zadolžen Tržni inšpektorat RS; objavljena sta tudi dvojezična obrazca v italijanskem in madžarskem jeziku za podajo prijave Tržnemu inšpektoratu RS kot tudi drugi dokumenti in obrazci;
  • O inšpektoratu - nahajajo se vse informacije o Tržnem inšpektoratu RS: poslanstvo in vizija, naslovi, kontaktne informacije ter uradne in poslovne ure lokacij, kjer inšpektorat posluje.

Podrobnejši pregled je na voljo v Poslovnem poročilu Tržnega inšpektorata Republike Slovenije za leto 2017, ki je dostopen v podrubriki Dokumenti rubrike Zakonodaja in dokumenti.

 

 

Tudi v bodoče se bomo redno odzivali na razmere na trgu in si v sodelovanju z MGRT prizadevali za konkurenčnost in urejenost trga.

 

 

Andrejka Grlić

glavna tržna inšpektorica