Skoči na vsebino

AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE

/

00217 Kaj lahko storim, če nekdo na spletu objavi fotografijo brez dovoljenja avtorja?

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 186. členu določa pristojnost Tržnega inšpektorata RS, in sicer je le-ta podana le glede tistih določb, ki so sankcionirane v 184. in 185. členu ZASP. Glede na navedeno je tako podana pristojnost Tržnega inšpektorata RS tudi v primerih, ko gre za neupravičeno uporabo avtorskega dela, tj. za uporabo avtorskega dela brez ustrezno urejenih materialnih avtorskih pravic (21. in 22. člen ZASP).

 

V primeru, da gre za objavo tuje fotografije, se najprej postavlja vprašanje, ali pri konkretni fotografiji sploh gre za avtorsko delo. ZASP namreč varuje samo tiste fotografije, ki so avtorska dela v tem smislu, da gre za individualno intelektualno stvaritev fotografa. Da bi bila torej neka fotografija avtorskopravno zaščitena, mora izpolnjevati VSE pogoje splošne definicije avtorskega dela iz prvega odstavka 5. člena ZASP, in sicer:

stvaritev (rezultat človekovega ustvarjanja),

področje ustvarjalnosti (književnost, znanost in umetnost),

duhovnost (delo človekovega duha),

individualnost,

izraženost.

Kot izhaja iz Komentarja Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Trampuž, Oman, Zupančič, GV, 1997) so fotografska dela načeloma bolj vezana na upodobitev nečesa vnaprej danega, zaradi česar je ustvarjalni manevrski prostor pri fotografskih delih bolj omejen, kot na primer pri drugih kategorijah del (romani, simfonije, ipd.). Kot ustvarjalni elementi fotografskih del se danes poudarjajo, na primer, pred posnetkom: izbor motiva ali predmeta, izbor tehničnih sredstev (objektiv, filter, občutljivost, umetna osvetlitev), kompozicija fotografije, izbor časa in kota snemanja, določitev ostrine in kontrastov, vnos igre luči in sence, trajanje ekspozicije; po posnetku: povečave, pomanjšave, izrez, retuša, fotomontaža, itd.

Avtorskopravno nezaščitene so na primer t.i. predmetne fotografije kot mehanske preslikave določenih predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, avtomatizirani rutinski posnetki (npr.: fotografski avtomati), rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije (družinski, počitniški posnetki) in rutinski fotoreporterski posnetki (tiskovna poročila).

V primeru, če posameznik ugotovi, da je nekdo objavil fotografijo brez njegovega soglasja, je potrebno najprej ugotoviti ustvarjalne elemente konkretne fotografije, da bi se lahko sploh presojala pristojnost Tržnega inšpektorata RS za kakršnokoli ukrepanje.

 

KLJUČNE BESEDE: avtorska pravica, fotografije, pogoji za avtorskopravno zaščito

00216 Katere pravice morajo pridobiti kabelski operaterji za legalno kabelsko retransmisijo TV in radijskih programov?

Za kabelsko retransmisijo TV programov morajo kabelski operaterji pridobiti pravice od:

RTV organizacij za njihova lastna oddajanja,

kolektivnih organizacij imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kadar RTV organizacije niso imetniki pravice kabelske retransmisije na teh delih (Zavod AIPA),

kolektivnih organizacij za avtorska dela (Združenje SAZAS za glasbo, Združenje ZAMP za literarna dela).

Za kabelsko retransmisijo radijskih programov pa morajo kabelski operaterji pridobiti pravice od:

Združenja SAZAS (neodrska glasbena dela),

Združenja ZAMP (neodrska literarna dela),

Zavoda IPF (fonogrami in glasbeni izvajalci),

radijskih postaj.

 

KLJUČNE BESEDE: kabelski operaterji, kabelska retransmisija, kolektivne organizacije, plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo

00215 Pri svoji dejavnosti večinoma uporabljamo glasbo z radia ali računalnika, včasih pa zavrtimo kakšen film ali predvajamo televizijski program. Komu moramo plačevati nadomestilo za avtorske pravice?

Avtorske in sorodne pravice v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da ni potrebna nobena formalnost (npr. registracija), da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela. Kot taka zagotavlja avtorju spoštovanje njegovih moralnih interesov in spoštovanje premoženjskih koristi od izkoriščanja njegovega dela. Izraz sorodne pravice se uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Nosilci sorodnih pravic so izvajalci avtorskih del, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz.

 

Avtor lahko svoje pravice do uporabnikov uveljavlja individualno ali kolektivno. ZASP predpisuje, da se morajo nekatere pravice uveljavljati samo kolektivno. V tem primeru namesto avtorja njegove pravice z njegovim pooblastilom uveljavlja kolektivna organizacija. Osnovni namen kolektivnih organizacij je na eni strani upravljanje avtorskih pravic avtorjev in drugih imetnikov pravic, ki v razmerah množične uporabe njihovih del ne morejo imeti popolnega nadzora nad svojimi deli, na drugi strani pa je namen kolektivnega upravljanja omogočiti uporabnikom čim enostavnejši dostop do zakonite uporabe avtorskih del. V Sloveniji obstaja pet kolektivnih organizacij, ki za uporabo avtorskih del in sorodnih pravic pobirajo tudi ustrezna nadomestila. Te organizacije so:

Združenje SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije) je organizacija za kolektivno zaščito avtorske pravice na področju malih avtorskih pravic (pravice javnega oddajanja in izvajanja glasbenih del) ter mehaničnih avtorskih pravic (pravica snemanja, reprodukcije in razmnoževanja avtorskih del na nosilcih zvoka). Nadomestilo, ki se plačuje Združenju SAZAS, je torej namenjeno plačilu avtorjem s področja glasbe.

Zavod IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije) je kolektivna organizacija, ki deluje na področju zaščite sorodnih pravic domačih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov doma in v tujini, na podlagi mednarodnih pogodb pa tudi tujih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji. Nadomestilo, ki se plačuje Zavodu IPF, je torej namenjeno plačilu za ustvarjalno delo izvajalca in proizvajalca javno izdanega fonograma.

ZAMP (Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije) je kolektivna organizacija, ki varuje in upravlja pravice avtorjev in del s področja književnosti, znanosti in publicistike ter njihovih prevodov. Nadomestilo, ki se plačuje ZAMP, je torej namenjeno avtorjem s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovim prevodom.

SAZOR – GIZ (Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja) je kolektivna organizacija, ki varuje in uveljavlja pravice avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov. Nadomestilo, ki se plačuje SAZOR – GIZ, je torej namenjeno avtorjem in založnikom del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb ter reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranje preko obsega iz 50. člena ZASP.

Zavod AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije) je organizacija, katere glavni cilj in dejavnost sta kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del. Nadomestilo, ki se plačuje Zavodu AIPA, je torej namenjeno soavtorjem avdiovizualnih del (avtorjem priredbe, piscem scenarijev, avtorjem dialogov, direktorjem fotografije, glavnim režiserjem, skladateljem filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v avdiovizualnem delu, in glavnim animatorjem, če je animacija bistven element v avdiovizualnem delu), za izvajalce, katerih izvedbe so uporabljene v avdiovizualnih delih ter za filmske producente.

Vsak gospodarski subjekt, ki pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčuje avtorska dela (predvaja glasbo, filme ali govor v prodajnih prostorih, gostinskih lokalih, parkiriščih pred poslovnimi stavbami, pisarnah in drugih prostorih, ki so odprti za stranke ali zaposlene, na prireditvah in podobnih dogodkih), mora za to plačati nadomestilo ustrezni kolektivni organizaciji (odvisno od vrste javne priobčitve). Pri tem ni pomembno, na kakšen način je bilo avtorsko delo javno priobčeno (preko radijskega ali televizijskega sprejemnika, centralnega ozvočenja, kasetofona, računalnika ali kako drugače).

 

V primeru, da se izkoriščajo avtorska dela brez ustreznega nadomestila, kjer je to potrebno, se krši veljavna zakonodaja, za kar lahko Tržni inšpektorat RS v nekaterih primerih izreče tudi globo. V vsakem primeru pa lahko katerakoli kolektivna organizacija sproži proti kršitelju civilno tožbo, s katero lahko nastanejo dodatni stroški in odškodnina, ki sledijo iz dosojene sodbe.

 

Ne glede na določila ZASP je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega sprejemnika in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave, zavezanec za plačilo RTV prispevka. Obveznost plačila RTV prispevka je določena z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) in izhaja iz imetništva sprejemnika oziroma naprave, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ne glede na programe, ki jih imetnik sprejemnika spremlja ali posluša.

 

Več o plačevanju nadomestil kolektivnim organizacijam za varstvo in zaščito avtorskih pravic ter RTV prispevka si lahko preberete tudi na spletnih straneh zavodov in združenj: Združenja SAZAS, Zavoda IPF,  ZAMP, SAZOR – GIZ, zavoda AIPA in RTV Slovenija.

 

KLJUČNE BESEDE: avtorska pravica, zakonita uporaba avtorskih del, kolektivne organizacije, plačevanje nadomestila za uporabo avtorskih del, RTV prispevek

00249 Ali lahko kupim računalniški program v tujini, čeprav je v Sloveniji predstavnik za ta program? Program bom uporabljal v Sloveniji.

 

Zakonitost uporabe računalniških programov določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Po zakonu je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je sam določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Ena izmed materialnih avtorskih pravic je tudi pravica reproduciranja, ki je v zakonu opredeljena kot izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki.

 

Iz določil zakona torej izhaja, da je le avtor tisti, ki lahko določi, kdo, kdaj, kje in pod kakšnimi pogoji lahko uporablja njegovo avtorsko delo. Pri računalniških programih so pogoji uporabe večinoma določeni v licenčnih pogojih, ki so sestavni del skoraj vsakega programa. Splošnega odgovora na vprašanje, ali se lahko v tujini kupljen program zakonito uporablja v Sloveniji, zaradi tega ne moremo podati. Priporočamo vam, da se pred nakupom pozanimate, kakšni so pogoji uporabe konkretnega programa. V kolikor v licenčnih pogojih ni zapisana izrecna prepoved (ali dovoljenje) uporabe programa v določeni državi ali na določenem teritoriju, lahko takšen program uporabljate ne glede na to, kje je bil kupljen in kje se nahaja predstavnik avtorja.

 

Ključne besede: računalniški program, avtorsko delo, licenčni pogoji

 

 

00065 Ali morajo biti računalniški igri, ki je drugače v angleškem jeziku, priložena navodila za uporabo v slovenskem jeziku?

 

Računalniške igre so samo ena izmed oblik računalniških programov, ki po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) sodijo med avtorska dela. Zato glede prodaje in uporabe za vse računalniške programe veljajo določila ZASP in sicer v tistem delu, ki določa načine distribuiranja (prodaje) in načine reproduciranja (uporabe) teh programov. V zakonu tako ni nikjer določeno, da morajo biti avtorskemu delu priložena tudi navodila za uporabo tega dela v nacionalnem (v konkretnem primeru slovenskem) jeziku. Prav nasprotno, kakršenkoli prevod avtorskega dela je novo, samostojno avtorsko delo, prevajalec pa potrebuje za prevod posebno dovoljenje avtorja.

 

Računalniške igre so torej avtorsko delo in ne blago, kot ga obravnava Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). Zanje zato ne veljajo določila 33. člena ZVPot, ki določa, da morajo biti blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek, priložena navodila za uporabo v slovenskem jeziku. Avtorsko delo pa ni samo igra (program), ki jo uporabnik igra (uporablja), ampak tudi postopek instalacije te igre. Zato niso potrebna tudi navodila za instalacijo te igre v slovenskem jeziku. Vse zgoraj povedano velja le za računalniške igre, katerih ovitek je izdelan v tujem jeziku.

 

Pri računalniških igrah, katerih ovitek je oblikovan v slovenskem jeziku, pa potrošnik (ker ne vidi vsebine igre) upravičeno pričakuje, da je tudi računalniška igra v slovenskem jeziku ali da so v slovenskem jeziku vsaj navodila za uporabo. Zaradi tega mora biti ali na ovitku vidno opozorilo, da je računalniška igra v tujem jeziku, ali morajo biti računalniški igri priložena slovenska navodila za uporabo (instalacijo in igranje). Lahko pa je tudi celotna igra (in instalacija) prevedena v slovenski jezik.

 

Če povzamemo, je blago, kot ga obravnava ZVPot, samo paket z računalniško igro, ki je na policah v trgovini. Navodila za uporabo so potrebna samo za uporabo paketa, če je zanj (za paket) potreben poseben postopek. To, da mora uporabnik medij (CD, DVD, USB ključek ali podobno) vstaviti v ustrezni pogon, ni poseben postopek (v današnjih časih lahko že govorimo, da je to splošno znano dejstvo), zato zanj niso potrebna posebna navodila. Sam potek instalacije in način uporabe računalniške igre (igranja) pa predstavlja avtorsko delo, zato zanju navodila za instalacijo in uporabo v slovenskem jeziku niso predpisana.

 

Vse, kar je zgoraj navedeno za računalniške igre, velja tudi za druge računalniške programe v kakršnikoli obliki.

 

Ključne besede: računalniška igra, računalniški program, avtorsko delo, navodilo za uporabo

 

 

00083 Zanima me, kako naj kot fizična oseba uredim delovno razmerje z diskoteko, kjer predvajam glasbo (DJ)?

 Zanima me, kako naj kot fizična oseba uredim delovno razmerje z diskoteko, kjer predvajam glasbo (DJ). Nimam nikakršnega statusa in imam končano osnovno šolo. Ali so za predvajanje glasbe predpisani kakšni posebni pogoji? Na kakšen način si lahko zagotovim legalno predvajanje glasbe kot DJ?

 

Odgovor:

 

Možnosti za ureditev razmerja z diskotekami je več. Posameznik lahko z njimi sklene delovno razmerje v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih. V zvezi s tem je potrebno pojasniti, da delovna razmerja in njihova ureditev spadajo v delovnopravno zakonodajo, zato vam podrobnejše informacije o tem lahko posreduje le Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za nadzor na tem področju.

 

Druga možnost je, da se za opravljanje dejavnosti registrirate kot gospodarski subjekt po določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) kot samostojni podjetnik ali v katerikoli gospodarski družbi in z diskotekami sodelujete po pogodbi. Posebni pogoji za opravljanje te dejavnosti niso predpisani, torej zadostuje registracija.

 

Glede legalnosti predvajanja glasbe pa: področje javne priobčitve glasbenih del ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Poleg tega omenjeni zakon ureja tudi področje reproduciranja avtorskih del (tj. razmnoževanje, presnemavanje avtorskih del). Za to, da je neka javna prireditev, na kateri DJ vrti glasbo, legalna oziroma ni v nasprotju z zakonodajo, je potrebno dvoje:

organizator (lastnik ali najemnik lokala oziroma drug organizator) takšnega dogodka mora plačati nadomestilo avtorskega honorarja za javno priobčevanje glasbenih neodrskih del (mehanične pravice) pristojni kolektivni organizaciji (Združenje SAZAS, Zavod IPF) ter

DJ mora poskrbeti, da ima originalne CD-je in ne piratskih kopij oziroma mora poskrbeti, da so skladbe, ki se vrtijo na prireditvi, pridobljene na legalen način.

 

KLJUČNE BESEDE: avtorska pravica, zakonita uporaba avtorskih del