Skoči na vsebino

KREDITI

Število najdenih vprašanj:  

Prikaži vse
Skrij vse
  • 0336 Na kaj moram biti pozoren pri sklenitvi potrošniškega kredita?

    Področje potrošniškega kreditiranja ureja Zakon o potrošniškem kreditiranju (ZPotK-2). Zakon določa zelo jasne pogoje za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja, pri čemer je najpomembnejši dovoljenje za opravljanje potrošniškega kreditiranja, ki ga mora dajalec kredita pridobiti pred začetkom opravljanja te dejavnosti. Poleg navedenega pa veljavna zakonodaja določa tudi, da mora biti ponudnik v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) registriran za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja.

    V primeru, da želi potrošnik pridobiti kredit, katerega dajalec ni banka ali hranilnica oziroma je kreditodajalec podjetje, ki potrebuje dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (30. člen ZPotK-2), mora biti potrošnik pozoren na naslednje elemente:

    -       Če ponudba izhaja iz oglasa (npr. v časopisu ali na letaku), je potrebno biti pozoren na informacijo, kdo je dajalec kredita, če je to sploh navedeno. V kolikor ni nobene navedbe o dajalcu kredita (le telefonska številka), je sklenitev pogodbe izredno tvegan posel. V kolikor je navedeno ime dajalca kredita, je potrebno na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo preveriti ali ima dajalec kredita dovoljenje za takšno kreditiranje. Navzven je dovoljenje razvidno iz nalepke, ki mora biti na vidnem mestu pred vhodom v poslovni prosto dajalca kredita, in sicer je na njej navedeno naslednje besedilo: "DOVOLJENJE ZA POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE, Dovoljenje ne velja za sklepanje kreditnih pogodb za nepremičnino, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.«

     

    -       Če dovoljenje obstaja, mora potrošnik pred sklenitvijo pogodbe pridobiti predhodne informacije o kreditu in sicer pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, na obrazcu za prehodne informacije.

    !!! Potrošnikom svetujemo, da dobro preberejo vse te informacije, da si o dobrem imenu kreditodajalca pridobijo ustrezne podatke, ter da informacije poiščejo tudi na spletu !!!

    -       Na podlagi presoje vseh potrebnih informacij naj potrošnik še enkrat oceni ali potrebuje kredit po ponujenih pogojih kredita: potrošnik mora iz vseh informacij dobiti podatek za kakšno vrednost sklepa kredit in takšno vrednost kredita tudi prejeti, kakšna je doba odplačevanja ter kakšna je efektivna obrestna mera (EOM), ki predstavlja vse obresti in stroške, ki nastajajo pri podpisu pogodbe (najvišja obrestna mera v nobenem primeru ne sme presegati 200 % povprečne obrestne mere objavljene na spletni strani Banke Slovenije).

    -       Pogodba o kreditu mora obsegati predvsem (12. členu ZPotK-2):

    o   vrsto potrošniškega kredita (npr. kreditna pogodba za nepremičnino, finančni zakup (lizing, najem), odlog plačila, gotovinsko posojilo, prekoračitev na plačilnem računu),

    o   firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika,

    o   ime, priimek in naslov potrošnika, ki jemlje kredit,

    o   skupni znesek kredita in pogoje črpanja,

    o   obdobje trajanja kreditne pogodbe,

    o   blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odloga plačila ali za povezano kreditno pogodbo,

    o   kreditno obrestno mero in pogoje za njeno uporabo, in če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, če se uporablja za začetno kreditno obrestno mero, obdobja, pogoje in postopke za spreminjanje kreditne obrestne mere; datum, ko se kreditna obrestna mera prilagodi referenčni obrestni meri, in datume, ko se kreditni obrestni meri prilagodi anuiteta kredita. Kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, se informacije navedejo za vsako od njih,

    o   efektivno obrestno mero (EOM) in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik in je izračunan ob sklenitvi kreditne pogodbe, z navedbo vseh predpostavk za izračun obresti,

    o   znesek, število in pogostnost plačil, vrstni red dodelitve plačil za različne zneske, ki jih dolguje potrošnik in so zaračunani po različnih kreditnih, obrestnih merah, ter podatek o obročnem ali anuitetnem odplačevanju kredita,

    o   pravica do brezplačnega izračuna stanja kredita v obliki amortizacijskega načrta,

    o   zamudno obrestno mero z navedbo pravila za njeno prilagoditev in morebitne stroške pri zamudi ter opozorilo o posledicah neplačanih zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe,

    o   obstoj oziroma neobstoj pravice potrošnika do odstopa od pogodbe, obdobje trajanja in druge pogoje za njeno uveljavljanje, vključno z informacijami o obveznosti potrošnika do plačila črpane glavnice in obresti v skladu s tretjim odstavkom 18. člena zakona in zneskom dnevnih obresti,

    o   ter ostale sestavine skladno z 12. členom ZPotK-2.

    V primeru dvoma svetujemo, da se potrošnik obrne na pravnega strokovnjaka, na brezplačni telefon Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 080 88 99, Zvezo potrošnikov Slovenije ali na posamezno območno enoto Tržnega inšpektorata RS.

    Posebej opozarjamo, da so ciljna skupina kreditodajalcev, ki ne spoštujejo določil veljavne zakonodaje predvsem ranljive skupine oseb kot so upokojenci, osebe z nizkim mesečnimi prilivom, osebe, ki imajo nujne potrebe po sorazmeroma nizki vsoti gotovine ipd.

    Primer kredita na dan 1. 4. 2017, ki je v nasprotju z določili ZPotK-2:

    -       potrošnik potrebuje kredit v višini 5.000,00 EUR,

    -       bruto vrednost kredita znaša 7.142,86 EUR (vključuje 30 % strošek vodenja kredita),

    -       mesečna anuiteta po tej pogodbi je 323,43 EUR,

    -       predvideno število anuitet je 36,

    -       skupna vrednost vseh anuitet znaša 11.643,33 EUR.

    Dovoljena efektivna obrestna mera po 26. členu ZPotK-2 bi smela znašati največ 15,6 %, kar pomeni mesečno anuiteto 174,80 EUR ter skupni znesek kredita v višini 6.292,76 EUR. V primeru potrošnika pri zgoraj omenjenem kreditodajalcu pa je potrošnik preplačal kredit za 5.350,57 EUR.

     

    Ključne besede: dovoljene, kreditna pogodba, anuiteta, efektivna obrestna mera,

  • 0228 Kot potrošnik sem pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo potrošniškega kreditiranja najel kredit v znesku 1000 evrov. Takoj po podpisu pogodbe sem ugotovil, da je ta oderuška, zato sem posojilo odplačal takoj...

    Kot potrošnik sem pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo potrošniškega kreditiranja najel kredit v znesku 1000 evrov. Takoj po podpisu pogodbe sem ugotovil, da je ta oderuška, zato sem posojilo odplačal takoj. Toda podjetje mi je zaradi predčasnega odplačila zaračunalo 200,00 evrov stroškov. Je to pravilno?

     

    Odgovor:

    Na podlagi 18. člena Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2) potrošnik lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe v 14 dneh od dneva sklenitve kreditne pogodbe oziroma od dneva, ko prejme informacije iz drugega in četrtega odstavka 12. člena tega zakona, če je ta dan poznejši kot dan sklenitve kreditne pogodbe. Pri povezani kreditni pogodbi se lahko rok za odstop od pogodbe na izrecno zahtevo potrošnika skrajša na tri dni. Potrošnik lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga tudi, kadar je kredit že črpal.

    Potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe z obvestilom pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga pošlje dajalcu kredita v zgoraj navedenih rokih. Če potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe po črpanju kredita, mora dajalcu kredita plačati glavnico in obresti, obračunane na to glavnico, od dneva, ko je bil kredit črpan, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja ali najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je dajalcu kredita poslal obvestilo o odstopu. Obresti črpanega dela kredita se izračunajo na podlagi dogovorjene kreditne obrestne mere. Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu dajalec kredita ne sme zaračunati nobenih drugih stroškov, razen morebitnih nepovratnih stroškov, ki jih je dajalec kredita plačal v postopku pred sodišči, upravnimi organi ali osebami z javnim pooblastilom.

    Ne glede na navedeno pa 22. člen ZPotK-2 daje pravico potrošniku, da kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi, pri čemer pa je dajalec kredita upravičen do pravičnega nadomestila morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita, če se predčasno odplačilo izvede za obdobje, za katero je bila določena fiksna kreditna obrestna mera. Nadomestilo ne sme presegati 1 % zneska predčasno odplačane glavnice, če potrošnik predčasno odplača kredit več kot eno leto pred končno dospelostjo kreditne pogodbe. Če je do končne dospelosti eno leto ali manj, nadomestilo ne sme presegati 0,5 % zneska predčasno odplačane glavnice. Nadomestilo pa lahko dajalec kredita zahteva samo pod pogojem, da vsota predčasnih odplačil v 12 mesecih presega 10.000 evrov.

    Nadomestila za predčasno odplačilo dajalec kredita med drugim ne sme zahtevati, če se predčasno odplačilo opravi v obdobju, za katero ni določena fiksna kreditna obrestna mera ali so v pogodbi nepopolne informacije o trajanju kreditne pogodbe, pravici do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga ali izračunu nadomestila za predčasno odplačilo.

     

    Ključne besede: odstop od pogodbe, predčasno odplačilo, stroški predčasnega odplačila, nadomestilo za predčasno odplačilo

  • 0227 S podjetjem, ki daje kredit, sem sklenil pogodbo za najem 714,28 evrov z ročnostjo 24 mesecev. Efektivna obrestna mera znaša 143,26%. Ali gre v omenjenem primeru za oderuške obresti?

     

    S podjetjem, ki daje kredit, sem sklenil pogodbo za najem 714,28 evrov z ročnostjo 24 mesecev. Strošek vodenja znaša 30%, čista vrednost kredita pa 500,00 evrov. Letna obrestna mera, izračunana na komforni način, znaša 27,73%. Obrestna mera je fiksna in se za čas trajanja ne spreminja. Efektivna obrestna mera znaša 143,26%. Ali gre v omenjenem primeru za oderuške obresti?

     

     

    Odgovor:

    Precej očitno je, da gre v opisanem primeru za oderuške obresti. V obligacijskem zakoniku je namreč izrecno določeno, da se pogodba šteje za oderuško, če je dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti za več kot 50 odstotkov višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti (trenutno so 8 %), razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega premoženjskega položaja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti, ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

    Predlagamo, da prek sodišča zahtevate razdrtje pogodbe ali zmanjšanje svoje obveznosti na pravičen znesek. Tak zahtevek se lahko uveljavi v petih letih od sklenitve kreditne pogodbe.8 %

    Ključne besede: oderuške obresti, obrestna mera

     

  • 0226 Izposodil sem si denar in podpisal pogodbo.Kasneje se je ugotovilo, da je oderuška. Najetega posojila nisem bil sposoben odplačevati, zato je podjetje proti meni vložilo izvršbo na sodišče. Kaj lahko storim?

    Vsak potrošnik, zoper katerega je podan predlog za izvršbo, oziroma mu je vročen sklep o dovolitvi izvršbe, mora v roku, ki je naveden v pravnem pouku sklepa, sklepu ugovarjati z navedbo razlogov za ugovor.

    V nadaljevanju pa potrošnikom svetujemo, da vsak potrošnik, ki je prejel posojilo na sodišču uveljavlja tudi ničnost kreditne pogodbe. Če bo sodišče ugotovilo, da je pogodba nična, bosta tudi izvršba, ki jo uveljavlja upnik (posojilodajalec) zoper potrošnika, oziroma morebitni pravdni postopek na plačilo terjatev, postala brezpredmetna.

    Ob tem je potrebno poudariti, da se posamezni posojilodajalci skušajo razbremeniti svoje odgovornosti z uporabo klavzule v pogodbi ali s podpisom posebne izjave, da niso v stiski, težkem gmotnem stanju in da ne živijo v hudih stanovanjskih razmerah, da niso neizkušeni ali lahkomiselni pri najemu kreditov in tudi da niso odvisni od najema tega kredita, ter da se zavedajo vseh posledic take pogodbe (na primer visoke obrestne mere). Dejstvo pa je, da so številni posojilojemalci, ki takšne izjave podpišejo, v stiski.

    Pri presoji takšnih pogodb je sodna praksa različna. Sodna praksa je v nekaterih primerih namreč izrecno določila, da pri presoji protipravnosti takšnih pogodb ni odločilno, ali je posojilojemalec ob podpisu pogodbe vedel, da podpisuje oderuško pogodbo, ampak je odločilno to, da so s tako pogodbo nastale oderuške posledice. S tem je sodna praksa dala večjo veljavo objektivnemu elementu pri oderuštvu - nesorazmerju med dajatvijo in nasprotno dajatvijo.

    Za presojo oderuške pogodbe morata obstajati objektivni in subjektivni element. Objektivni element je, da pri takšni pogodbi obstaja očitno nesorazmerje med dajatvijo in nasprotno dajatvijo, subjektivni pa da posojilodajalec izkoristi neugoden položaj posojilojemalca, na primer njegovo stisko, težak premoženjski položaj, neizkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost. Izpolnjena morata biti oba pogoja. Če posojilodajalec izkoristi slabe premoženjske razmere posojilojemalca in mu ponudi v podpis pogodbo z oderuško obrestno mero, je takšna pogodba oderuška in posledično nična. To pomeni, da mora vsaka pogodbena stranka vrniti vse, kar je pridobila na podlagi takšne pogodbe.

     

    Ključne besede: oderuške obresti, izvršba, sodišče