Skoči na vsebino

KAJ JE DELO NA ČRNO?

Delo na črno – zaposlovanje na črno – siva ekonomija

 

Delo na črno.

 

Zaposlovanje na črno.

 

Siva ekonomija.

 

Ali vemo, kaj ti pojmi pomenijo? Ali je to eno in isto, le z drugimi besedami, ali je kakšna vsebinska razlika med njimi?

 

Med temi pojmi obstaja velika vsebinska razlika, le rezultat je običajno enak ali zelo podoben - pridobi samo tisti, ki dela na črno ali zaposluje na črno ali izvaja sivo ekonomijo, vsi ostali, potrošniki, javnost in država, pa izgubijo. Ne glede na to, ali gre za delo na črno ali zaposlovanje na črno ali za sivo ekonomijo, takšna dejanja vplivajo na vse nas, na naše pravice, ki jih pričakujemo od države, na naš položaj v družbi in nenazadnje tudi na našo prihodnost in prihodnost naših otrok.

 

Da nam bo vsem jasno, kaj je delo na črno, kaj zaposlovanje na črno in kaj siva ekonomija ter kako se ta dogajanja odražajo v resničnem življenju in kateri državni organi so pristojni za nadzor posameznega dogajanja, predstavljamo vsak pojem posebej.

 

DELO NA ČRNO je, ko posameznik ali pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Po ZDPZC-1 stori prekršek tudi oseba, ki je nakup opravila ali storitev naročila, saj s tem omogoča delo na črno. Za inšpekcijski nadzor nad posamezniki, ki opravljajo delo na črno, je pristojna Finančna uprava RS. Za inšpekcijski nadzor nad registriranimi subjekti, ki opravljajo delo na črno, sta pristojna Tržni inšpektorat RS in Inšpektorat RS za infrastrukturo.

 

ZAPOSLOVANJE NA ČRNO je, kadar podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavilo v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali če zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, ali če omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela oziroma to napotnico uporabi za delo druga oseba. Za inšpekcijski nadzor zaposlovanja na črno sta pristojna Finančna uprava RS in Inšpektorat RS za delo.

 

SIVA EKONOMIJA nastopi, ko pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je sicer registriran za opravljanje dejavnosti, od kupca za prodano blago ali opravljeno storitev sicer prejme plačilo (običajno v gotovini), vendar mu ne izstavi računa. Pojma sive ekonomije zato ni možno enačiti z delom na črno, čeprav bi podjetniki, predvsem obrtniki, to najraje storili. Zanimive so izjave posameznih obrtnikov, kjer priznavajo, da "morajo tudi oni kdaj pa kdaj kaj narediti brez računa"! Takšne izjave, ki so dane tudi v različnih medijih, so še dodatna potrditev podatkov Statističnega urada Slovenije, da največji krivec za slabo stanje gospodarstva ni delo na črno, temveč siva ekonomija zaradi nezakonitega poslovanja registriranih subjektov. Iz tega izhaja, da je pojem "siva ekonomija" najbolj primerljiv s pojmom "neevidentirano poslovanje". S sivo ekonomijo se srečate, če na vprašanje "Lahko brez računa?" odgovorite pritrdilno. Za inšpekcijski nadzor sive ekonomije sta pristojna Tržni inšpektorat RS, če gre za razmerje registriranega subjekta do potrošnika, oziroma v vseh primerih Finančna uprava RS.