Skoči na vsebino

ELEKTRO PROIZVODI

/

00311 Kakšne zahteve morajo izpolnjevati sesalniki po 1. 9. 2014 in ali je po tem datumu zahtevano označevanje sesalnikov z energijskimi nalepkami?

Skladno z določili Priloge 1 Uredbe Komisije (EU) št. 666/2013 z dne 8. 7. 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo sesalnikov je po 1. 9. 2014 dovoljeno dajati na trg EU sesalnike (skladno z definicijo po Energetskem zakonu (EZ-1) pomeni dati na trg prvič ponuditi proizvod, povezan z energijo, na trgu Evropske unije z namenom distribucije ali uporabe v EU, za plačilo ali brezplačno, ne glede na vrsto prodaje (prodajno tehniko), torej Uredba ne velja za tiste proizvode, ki so že bili dostopni na trgu EU pred tem datumom), pri katerih mora biti letna poraba energije manjša od 62 kWh/leto, nazivna vhodna moč mora biti manjša od 1600 W, zmogljivost pobiranja prahu mora biti na preprogi večja ali enaka 0,70 (ta omejitev se ne uporablja pri sesalnikih za trda tla) in mora biti zmogljivost pobiranja prahu na trdih tleh večja ali enaka 0,95 (ta omejitev se ne uporablja pri sesalnikih za preproge). Navedeno ne velja za sesalnike na vodni filter.

 

Z istim datumom je stopila v veljavo tudi Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 665/2013 z dne 3. 5. 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem sesalnikov z energijskimi nalepkami (razredi učinkovite rabe električne energije), po kateri je dolžnost dobavitelja, da vsak sesalnik opremi s tiskano nalepko v obliki in s podatki, kot je določeno v Prilogi II te Uredbe. Po 1. 9. 2017 bo stopila ta uredba v veljavo tudi za sesalnike na vodni filter.

 

Od 1. 9. 2017 bodo morali biti sesalniki, skladno z Uredbo 666/2013, taki, da bo morala biti letna poraba energije manjša od 43 kWh/leto, nazivna vhodna moč bo morala biti manjša od 900 W, zmogljivost pobiranja prahu na preprogi bo morala biti večja ali enaka 0,75 (ta omejitev se ne bo uporabljala pri sesalnikih za trda tla), zmogljivost pobiranja prahu na trdih tleh bo morala biti večja ali enaka 0,98 (ta omejitev se ne bo uporabljala pri sesalnikih za preproge), izpust prahu ne bo smel presegati 1,00%, nivo zvokovne moči bo moral biti manjši ali enak 80 dB(A), gibka cev, če je dodana, bo morala bo biti vzdržljiva tako, da je še vedno uporabna po 40.000 nihajih pod obremenitvijo, operativna življenjska doba motorja bo morala biti večja ali enaka 500 ur. Navedene omejitve bodo po tem datumu veljale tudi za sesalnike na vodni filter.

Ključne besede:energijsko označevanje, energijska nalepka, sesalnik

 

 

00265 Ali morajo biti gospodinjski aparati na prodajnem mestu obvezno označeni z energijsko nalepko?

Najpogostejši gospodinjski aparati, ki so dani na trg ali so dani na ogled in so namenjeni končnemu uporabniku, morajo biti na prodajnem mestu opremljeni z energijsko nalepko.

Nalepka, ki označuje energijsko učinkovitost in druge pomembne podatke mora biti na prednji ali zgornji strani aparata.

Gospodinjski aparati, ki morajo biti označeni z nalepkami so:
hladilniki
pralni in sušilni stroji
pomivalni stroji
klimatske naprave
televizorji
električne sijalke (in svetilke od 1. 9. 2013 dalje).
Razred energijske učinkovitosti mora biti označen tudi na vseh oglasih, katalogih, spletnih straneh, če objava vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno.

Klučne besede:

energijsko označevanje, energijska nalepka

00263 Katere zahteve mora izpolnjevati elektronska cigareta, preden je dana na trg?

Odgovor:

 

V elektronsko cigareto je vgrajen elektronski sklop, ki je napajan z malo napetostjo (običajno pod 5 V). Zato mora proizvod, torej elektronska cigareta, preden je dana na trg EU izpolnjevati bistvene zahteve iz Pravilnika o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 39/2016), ki povzema direktivo o elektromagnetni združljivosti 2014/30/ES, in sicer:

 

- iz 4. in 6. člena ter Priloge I glede izpolnjevanja bistvenih zahtev,

- iz 16. in 17. člena glede oznake skladnosti CE,

- iz 5. in 6. točke 7. člena glede drugih zahtevanih podatkov na proizvodu,

- iz 7. točke 7 člena in 18. člen glede prilaganja navodil za uporabo.

 

Če zaradi narave proizvoda oznake CE, v predpisani obliki in velikosti, ni mogoče namestiti na proizvod, se jo mora namestiti na embalažo oziroma na priložene dokumente. Enako velja za druge podatke za identifikacijo proizvoda.

 

V kolikor se polnjenje akumulatorja elektronske cigarete izvaja s polnilcem, napajanim iz omrežja 230 V, mora polnilec izpolnjevati, poleg določil navedenega Pravilnika o elektromagnetni združljivosti, še določila Pravilnika o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 39/2016), ki povzema direktivo 2014/35/ES.

 

Če pa gre še za zunanji napajalnik (definicija izhaja iz Uredbe 278/2008), pa mora le-ta izpolnjevati še izvedbeni ukrep po Uredbi 278/2008 o izvajanju Direktive 2009/125/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, ki rabijo energijo.

 

Na napajalnik mora biti, v skladu z določili Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 55/2015 in 47/2016), ki je sprejeta na podlagi Zakona o varstvu okolja, nameščena ustrezna oznaka za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme.

 

Na podlagi doslej navedenega ter izvedenega preverjanja skladnosti proizvoda po predpisanem postopku, izda proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v EU (če ima za to pooblastilo proizvajalca) tako imenovano Izjavo EU o skladnosti, katere minimalna vsebina je predpisana v prilogah obeh Pravilnikov, s katero ustvari domnevo o skladnosti proizvoda.

 

Torej, preden se lahko da elektronsko cigareto na trg EU ali omogoči njeno dostopnost na trgu, se predlaga potencialnemu uvozniku pridobitev Izjave EU o skladnosti od proizvajalca (najbolje v originalu, saj gre za veliko število ponaredkov), ter za potrditev navedb v njej, še kopije testnih poročil laboratorija(ev), kjer je bilo opravljeno preverjanje skladnosti po predpisanem postopku  ter standardih, navedenih v Izjavi EU o skladnosti.

 

Ključne besede: elektronska cigareta, dati na trg, označevanje, uvoz

00262 Ali je obvezno prilaganje podatkovne kartice vsakemu aparatu ali je dovolj, da so npr. na voljo v elektronski obliki na internetu, ali je potrebno te dokumente zagotoviti samo v razstavljenih modelih v trgovinah?

Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010, 10/2012, 94/2012) v 61. točki 4. člena navaja, da podatkovna kartica proizvoda pomeni standardno preglednico podatkov v zvezi s proizvodom, povezanim z energijo. Nadalje je v 6. odstavku 68.f člena določeno, da morajo trgovci za proizvode, ki se prodajajo, razstavljajo ali dajejo v najem, končnemu uporabniku pred nakupom oziroma najemom ali ob razstavi izdelka posredovati podatke, ki so navedeni na nalepki proizvoda in podatkovni kartici proizvoda.

 

Glede na navedeno morajo biti standardni podatki o izdelku na voljo na prodajnem oziroma razstavnem mestu, pri čemer so lahko vključeni v prospekt ali drugo gradivo.

 

V primeru internetne prodaje pa se proizvodi tržijo z informacijami, kot jih v ta namen določa posamezna uredba, to so »informacije, ki jih je treba navesti v primerih, ko se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljen izdelek.

Ključne besede: energijsko primerna zasnova, podatkovna kartica, standardni podatki

00173 Kako je s kontrolo pri uvozu neživilskih proizvodov iz tretjih držav?

Tržni inšpektorat RS je pristojen tudi za nadzor nad izpolnjevanjem tehničnih zahtev za neživilske proizvode, kot so električna oprema, radijska in telekomunikacijska terminalska oprema, stroji, gradbeni proizvodi, rekreacijska plovila in drugi. Seznam tehničnih predpisov v pristojnosti nadzora Tržnega inšpektorata je na voljo v rubriki Zakonodaja.

 

Novi Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) v 3. členu določa, da morajo gospodarski subjekti v skladu s svojimi obveznostmi, določenimi v tem zakonu in predpisih iz 5. člena tega zakona, zagotoviti, da so proizvodi, ki jih dajo na trg ali v uporabo ali omogočijo njihovo dostopnost na trgu, skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, da je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in da so označeni v skladu s predpisi. Zakon v 4. členu opredeljuje pomen izrazov, med drugim »gospodarski subjekt«, »dajanje na trg« in »dostopnost na trgu«. Podrobnejše zahteve za proizvode so določene v posameznih tehničnih predpisih.

 

V skladu s pooblastili iz tretjega odstavka 27. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93, organi, pristojni za nadzor zunanjih meja, zadržijo sprostitev proizvoda v prosti promet na trgu Skupnosti, če med izvajanjem kontrol iz prvega odstavka ugotovijo kar koli od naslednjega:

  • proizvod ima značilnosti, ki vzbujajo verjetnost, da proizvod, kadar je pravilno vgrajen, vzdrževan in uporabljen, resno ogroža zdravje, varnost, varovanje okolja ali kateri koli drugi javni interes iz 1. člena,
  • proizvodu ni priložena pisna ali elektronska dokumentacija, obvezna po ustrezni usklajevalni zakonodaji Skupnosti, ali pa ni označen v skladu s to zakonodajo,
  • na proizvod je bila nameščena napačna ali zavajajoča oznaka CE,

in o vsakem takem zadržanju takoj uradno obvestijo organe za nadzor trga.

 

Členi 27, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 765/2008 se uporabljajo za vse proizvode, ki jih zajema zakonodaja Skupnosti, ko druga zakonodaja Skupnosti ne vsebuje posebnih določb v zvezi z organizacijo mejne kontrole, kar pomeni, da sodi pod kontrolo tudi neživilsko blago, ki je v pristojnosti nadzora Tržnega inšpektorata RS.

 

Glede na določbo drugega odstavka 29. člena Uredbe (ES) št. 765/2008 imajo organi za nadzor trga, kadar ugotovijo, da proizvod ne upošteva usklajevalne zakonodaje Skupnosti in na podlagi tega sprejmejo ukrep prepovedi dajanja proizvoda na trg, pooblastilo, da od organov, pristojnih za nadzor zunanjih meja, zahtevajo, da proizvoda ne sprostijo v prosti promet in da na trgovinski račun, ki spremlja proizvod, ali na katerikoli drugi ustrezen spremni dokument ali v sistem obdelave podatkov, če se izvaja obdelava podatkov elektronsko, vnese naslednji zaznamek: »Proizvod ni skladen – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba (ES) št 765/2008«.

 

Podrobnejša pojasnila glede uvoza nekaterih vrst proizvodov so v rubriki Pogosta vprašanja, Uvoz blaga iz tretjih držav.

 

Več o zahtevah za gradbene proizvode si lahko preberete v poglavju Delovna področja, Gradbeni proizvodi.

Ključne besede: uvoz iz tretjih dežel

00171 Kako morajo biti po Pravilniku o radijski opremi označeni aparati, preden so dani na trg?

V promet se lahko dajejo aparati z oznako CE, ki označuje njihovo skladnost z vsemi določbami Pravilnika o radijski opremi. Za namestitev oznake CE je odgovoren proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik s sedežem v EU.

 

Proizvajalci zagotovijo, da so na radijski opremi, ki so jo dali na trg, označeni tip, serija ali serijska številka ali kateri koli drug identifikacijski element, ali da v primeru, kadar velikost ali narava radijske opreme tega ne dopušča, navedejo zahtevane informacije na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi.

 

Proizvajalci na radijski opremi navedejo svoje ime oziroma firmo ali registrirano blagovno znamko ter sedež in poslovni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče zaradi velikosti ali narave radijske opreme, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi. V naslovu se navede center za stike, na katerem je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor nad trgom zlahka razumljiv.

 

Proizvajalci zagotovijo, da so radijski opremi priložena navodila in varnostne informacije v slovenskem jeziku. Navodila vključujejo informacije, potrebne za uporabo radijske opreme v skladu z njeno predvideno uporabo. Te informacije vključujejo opis dodatne opreme in komponent, vključno s programsko opremo, ki so potrebni za delovanje radijske opreme v skladu z njeno predvideno uporabo. Taka navodila in varnostne informacije ter vsako označevanje so jasni, razumljivi in nedvoumni. Navedene so tudi naslednje informacije, če gre za radijsko opremo, ki za izpolnjevanje svojega namena uporabe oddaja radijske valove:

  • frekvenčni pas ali pasovi, na katerih deluje radijska oprema;
  • največja energija za radijsko frekvenco, preneseno po frekvenčnem pasu ali pasovih, na katerih deluje radijska oprema.

Proizvajalci zagotovijo, da je vsakemu kosu radijske opreme priložena kopija celotne izjave EU o skladnosti ali poenostavljena izjava EU o skladnosti. Kadar je priložena poenostavljena izjava EU o skladnosti, vsebuje točen internetni naslov, na katerem je dostopno celotno besedilo izjave EU o skladnosti.

 

V primerih, ko je dajanje v uporabo omejeno ali če morajo biti za dovoljenje za uporabo izpolnjene nekatere zahteve, informacije, navedene na embalaži, omogočajo identifikacijo države članice Evropske unije ali geografskega območja države članice Evropske unije, na katerem je dajanje v uporabo omejeno ali morajo biti za dovoljenje za uporabo izpolnjene nekatere zahteve. Take informacije so dopolnjene v navodilih, ki so priložena radijski opremi.

 

Uvozniki na radijski opremi navedejo svoje ime, oziroma firmo ali registrirano blagovno znamko ter sedež in poslovni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi. To vključuje primere, kadar zaradi velikosti radijske opreme to ni mogoče ali kadar bi morali uvozniki odpreti ovitek, da bi lahko na radijski opremi navedli svoje ime in naslov. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor nad trgom zlahka razumejo.

 

Ključne besede: radijska oprema, označevanje

00164 Katere so zahteve pri uvozu radijske opreme iz tretjih držav na slovensko tržišče?

Na slovenski trg se lahko uvozi le radijska oprema, ki je izdelana tako, da zagotavlja:

  • varovanje zdravja ter varnost ljudi in domačih živali ter zaščito premoženja, vključno s cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami iz predpisa, ki ureja dostopnost na trgu za električno opremo, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, vendar brez uporabe napetostne meje;
  • ustrezno raven elektromagnetne združljivosti v skladu s predpisom, ki ureja zahteve za elektromagnetno združljivost opreme.

Radijska oprema je izdelana tako, da optimalno uporablja in podpira učinkovito izrabo radijskega spektra, z namenom preprečevanja škodljivega motenja.

 

Radijska oprema je izdelana tako, da izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:

  1. radijska oprema medsebojno deluje z dodatno opremo, zlasti z univerzalnimi polnilniki;
  2. radijska oprema prek omrežij medsebojno deluje z drugo radijsko opremo;
  3. radijsko opremo je mogoče povezati z vmesniki ustreznega tipa po vsej Evropski uniji;
  4. radijska oprema ne škoduje omrežju ali njegovemu delovanju ter ne zlorablja sredstev omrežja in s tem ne povzroča nesprejemljivega poslabšanja storitev;
  5. radijska oprema ima vgrajeno zaščito za zagotavljanje varstva osebnih podatkov ter zasebnosti uporabnikov in naročnikov;
  6. radijska oprema podpira določene funkcije za zaščito pred goljufijami;
  7. radijska oprema podpira določene funkcije za dostop do storitev reševanja;
  8. radijska oprema podpira določene funkcije, ki invalidom olajšujejo uporabo;
  9. radijska oprema podpira določene funkcije, ki zagotavljajo, da se v radijsko opremo lahko naloži programska oprema, kadar je kombinacija radijske opreme in programske opreme dokazano skladna.

Vse doslej navedene zahteve za radijsko opremo so zajete v Pravilniku o radijski opremi, ki v celoti povzema Direktivo 2014/53/EU in je sprejet na podlagi Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1).

 

Preden uvozniki dajo radijsko opremo na trg zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti in da je radijska oprema izdelana tako, da se lahko v vsaj eni državi članici Evropske unije upravlja brez kršenja veljavnih zahtev o uporabi radijskega spektra. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima radijska oprema nameščeno oznako CE, da so ji priložene informacije in dokumenti.

 

Uvozniki na radijski opremi navedejo svoje ime, oziroma firmo ali registrirano blagovno znamko ter sedež in poslovni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen radijski opremi. To vključuje primere, kadar zaradi velikosti radijske opreme to ni mogoče ali kadar bi morali uvozniki odpreti ovitek, da bi lahko na radijski opremi navedli svoje ime in naslov. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor nad trgom zlahka razumejo.

 

Uvozniki zagotovijo, da so radijski opremi priložena navodila in varnostne informacije v slovenskem jeziku.

 

Uvozniki še deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor nad trgom in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo tem organom na njihovo zahtevo.

 

Ključne besede: radijska oprema, skladnost, uvoz

Zbiranje in prevzem odpadne električne in elektronske opreme (OEEO)

Odgovor:

 

Ste bili kdaj v dilemi komu oddati stari pralni stroj, hladilnik, štedilnik, električno ročno orodje, svetilke, … in ali je treba za to kaj plačati? Najprej je nujno izpostaviti nekaj pravil o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), kot izhajajo iz 10. člena Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 55/2015 in 47/2016), in sicer:

 

(1) Končni uporabnik, ki je posameznik, prepušča OEEO iz gospodinjstev:

1. izvajalcu javne službe:

a)  v zbirnem centru,

b)  v premični zbiralnici nevarnih frakcij, če gre za zelo majhno OEEO iz gospodinjstev, ali

2. zbiralcu v zbiralnici.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko končni uporabnik, ki je posameznik, vrne OEEO iz gospodinjstev distributerju na njegovem prodajnem ali prevzemnem mestu.

(3) Končni uporabnik, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oddaja OEEO iz gospodinjstev zbiralcu.

(4) Končni uporabnik odda OEEO, ki ni OEEO iz gospodinjstev, zbiralcu.

(5) Končni uporabnik mora OEEO, preden jo prepusti ali odda, hraniti ločeno, tako da se ne meša z drugimi odpadki, ne poškoduje ali onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi in njena ponovna uporaba ali predelava ni onemogočena ali izvedljiva le ob nesorazmerno visokih stroških.

(6) Če OEEO vsebuje snovi ali materiale, ki jih je treba, preden se razstavi, odstraniti iz nje v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje teh snovi ali materialov, mora končni uporabnik zagotoviti, da je OEEO ob prepustitvi ali oddaji v takem stanju, da je odstranitev teh snovi ali materialov mogoče izvesti na predpisan način.

(7) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena končni uporabnik prepusti OEEO iz gospodinjstev, ki je tako poškodovana, da zaradi nevarnih snovi v njej ogroža okolje in zdravje ljudi, je brez pomembnih sestavnih delov ali onesnažena z drugimi odpadki, samo izvajalcu javne službe v zbirnem centru.

 

Skladno z določili 11. člena iste Uredbe mora distributer prevzeti OEEO iz gospodinjstev od končnega uporabnika, kateremu dobavi EEO iz gospodinjstev, če jo ta želi oddati in gre za OEEO, ki je po namenu uporabe in razvrstitvi v razred EEO enaka dobavljeni EEO, število kosov OEEO pa je enako številu kosov dobavljene EEO. Distributer mora prevzeti OEEO iz prejšnjega stavka brezplačno, prevzem pa lahko zavrne samo, če je OEEO razstavljena ali tako poškodovana, da je ni mogoče prenašati ali prevažati enako kakor novo EEO ali ogroža zdravje zaposlene osebe pri distributerju.

 

Iz navedenega izhaja, da se »brezplačen prevzem« po tej Uredbi nanaša le na prevzemanje OEEO v zbiralnicah, zbirnih centrih in na prodajnem oz. prevzemnem mestu pri distributerjih ob dobavi nove električne in elektronske opreme iste vrste.

 

Uredba pa nikjer ne navaja, da je tudi odvoz OEEO od potrošnika do zbirnega centra brezplačen!

 

Seznam OEEO lahko najdete na spletni strani: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/Seznam_EEO_KN_2012-_julij.pdf

 

Ključne besede: odpadna električna in elektronska oprema, OEEO, zbiranje, zbiranje in prevzem, zbiranje OEEO

00176 Kako in katere proizvode električne in elektronske opreme se označuje z znakom za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme?

Odgovor:

 

Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je bila izdana Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 55/2015 in 47/2016), ki določa, da proizvajalec zaradi preprečevanja nastajanja odpadkov v sodelovanju z izvajalci recikliranja OEEO načrtuje in proizvaja takšno EEO, da je omogočena njena ponovna uporaba ter razstavljanje in predelava OEEO, njenih sestavnih delov in materialov. Pri načrtovanju in zasnovi EEO je treba upoštevati zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, ki omogočajo ponovno uporabo in obdelavo OEEO, iz zakona, ki ureja energetiko. Proizvajalec si mora prizadevati, da oblikovna zasnova ali konstrukcijske lastnosti EEO ali postopki v proizvodnji EEO ne preprečujejo ponovne uporabe OEEO, razen če taka oblikovna zasnova, konstrukcijske lastnosti ali postopki pomenijo bistveno prednost, zlasti glede varstva okolja ali varnosti proizvodov.

 

Za lažje ločeno zbiranje OEEO in zmanjšanje njenega odstranjevanja kot mešanega komunalnega odpadka mora proizvajalec zagotoviti, da je EEO, ki jo da na trg, označena v skladu s standardom SIST EN 50419 z znakom iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

 

Proizvajalec mora zagotoviti, da je na EEO, ki je dana na trg, razvidna tudi oznaka, da je bila dana na trg po 13. avgustu 2005, v skladu s standardom SIST EN 50419.

 

Znak za OEEO mora biti na EEO natisnjen vidno, čitljivo in neizbrisljivo.

 

Če znaka za OEEO zaradi velikosti EEO ali njene posebne uporabe ni mogoče natisniti na EEO, ga je treba natisniti na njeno embalažo, na navodila za uporabo in na listino o garanciji za to EEO

 

Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Uredba zelo strogo določa tudi obveznosti končnega uporabnika v procesu ločenega zbiranja odpadkov in sicer: končni uporabnik ne sme prepuščati odpadne opreme iz gospodinjstev izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek, temveč kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov v zbirnih centrih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, ali v zbiralnicah, katerih obratovanje zagotavlja proizvajalec. Odpadno opremo, ki pa ni odpadna oprema iz gospodinjstev, mora  končni uporabnik oddajati distributerju ali proizvajalcu te opreme.

 

Končni uporabnik mora odpadno opremo pred oddajo distributerju, proizvajalcu ali izvajalcu občinske javne službe zbirati in hraniti ločeno, tako da se ne meša z drugimi odpadki, da se ne zmečka, zdrobi ali drugače uniči ali onesnaži z nevarnimi ali drugimi snovmi, tako da njena ponovna uporaba ali predelava ni onemogočena oziroma je izvedljiva le ob nesorazmerno visokih stroških. Če odpadna oprema vsebuje snovi ali materiale, ki jih je treba v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo odstranjevanje teh snovi ali materialov, odstraniti iz nje, preden se razstavi, mora končni uporabnik zagotoviti, da je odpadna oprema v takem stanju, da je odstranitev teh snovi ali materialov mogoče izvesti na predpisan način. Ne glede na določbe uredbe mora končni uporabnik oddati odpadno opremo iz gospodinjstev, ki je tako poškodovana, da zaradi nevarnih snovi v njej ogroža okolje in zdravje ljudi in ki je brez pomembnih sestavnih delov ali je onesnažena z drugimi odpadki, samo izvajalcu občinske javne službe v zbirnih centrih kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov.

 

Distributer mora ob dobavi nove opreme iz gospodinjstev od končnega uporabnika prevzeti odpadno opremo iz gospodinjstev brezplačno, če jo ta želi oddati oziroma če je ta po namenu uporabe in razvrstitvi v razrede opreme v skladu z razvrščanjem v razrede iz priloge uredbe enaka dobavljeni opremi, število kosov odpadne opreme pa enako številu kosov dobavljene opreme. Distributer lahko zavrne prevzem odpadne opreme iz gospodinjstev samo, če le-ta ne izpolnjuje pogojev, ali če je odpadna oprema iz gospodinjstev razstavljena ali tako poškodovana, da je ni mogoče prenašati ali prevažati enako, kakor novo opremo, ali ogroža zdravje zaposlene osebe pri distributerju. Distributer opreme, ki ni oprema iz gospodinjstev, mora na zahtevo končnega uporabnika prav tako brezplačno prevzeti odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev, in zanjo na svoje stroški zagotoviti nadaljnje ravnanje, če je dobavil opremo končnemu uporabniku in se odpadna oprema ne uvršča med stara bremena odpadne opreme, razen če je bilo s končnim uporabnikom ob dobavi te opreme o njenem prevzemu ali o plačilu ravnanja z odpadno opremo dogovorjeno drugače.

 

Distributer mora od končnega uporabnika brezplačno prevzeti odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev in se uvršča med stara bremena odpadne opreme (končni uporabniki morajo za odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev in je v skladu z določbami uredbe ne morejo oddati distributerju ali proizvajalcu, ker se razvršča v skladu z določbami te uredbe med stara bremena, sami zagotoviti ponovno uporabo, recikliranje ali drug način predelave ali jo za plačilo oddati izvajalcu javne službe neposredno v njegovih zbiralnicah ali centru za obdelavo oziroma proizvajalcem v njihovih zbiralnicah, ki obratujejo v okviru načrtov ali skupnih načrtov ravnanja z odpadno opremo) samo pri dobavi nove opreme, drugače pa le, če se o prevzemu odpadne opreme in o plačilu stroškov nadaljnjega ravnanja z odpadno opremo tako dogovori s končnim uporabnikom. Distributer lahko zavrne brezplačen prevzem odpadne opreme iz prejšnjega odstavka le v primeru, če masa odpadne opreme presega maso dobavljene opreme za več kakor dvakrat.

 

V primeru, če distributer ne prevzema odpadne opreme neposredno od končnih uporabnikov ob dobavi nove opreme, mora zagotoviti, da imajo končni uporabniki ob nakupu nove opreme možnost oddaje odpadne opreme na prodajnem ali prevzemnem mestu, ki od prodajnega mesta ni oddaljeno več kakor 5 km zračne razdalje. Distributer lahko v dogovoru z upravljavcem zbiralnice zagotovi prevzemno mesto tudi v zbiralnici, katere obratovanje zagotavlja proizvajalec, ki distributerju dobavlja opremo. Za prevzemno mesto se šteje zabojnik ali več zabojnikov za odpadno opremo, nameščenih v pokritem prostoru, ki imajo tako prostornino, da se odpadna oprema ne kopiči ob njih, ureditev prostora pa mora zagotavljati njihov nemoteni prevzem.

 

Nadzor nad oznako za odpadno električno in elektronsko opremo, napisi in navajanjem stroškov ravnanja z odpadno opremo opravljajo inšpektorji Tržnega inšpektorata RS, medtem ko nadzor nad izvajanjem ostalih določb uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje.

 

Ključne besede: odpadna električna in elektronska oprema, OEEO, prečrtani smetnjak

00167 Katero opremo zajema Pravilnik o elektromagnetni združljivosti?

Odgovor:

 

Pravilnik o elektromagnetni združljivosti povzema Direktivo 2014/30/ES evropskega parlamenta in sveta o elektromagnetni združljivosti in je sprejet na podlagi Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1).

 

Pravilnik velja za opremo, ki predstavlja katerikoli aparat ali nepremični sestav, pri čemer je aparat vsaka končna naprava ali kombinacija teh naprav, ki so kot samostojne funkcionalne enote dostopne na trgu za končnega uporabnika in lahko povzročajo elektromagnetne motnje ali pa take motnje lahko vplivajo na njihovo delovanje. Nahaja se v obliki sestavnih delov ali podsklopov, namenjenih temu, da jih v aparat vgradi končni uporabnik, in lahko povzročijo elektromagnetne motnje ali pa take motnje lahko vplivajo na njihovo delovanje ter premičnih naprav, opredeljenih kot kombinacija aparatov in, kadar je to ustrezno, drugih naprav, ki se lahko premeščajo in uporabljajo na različnih mestih.

 

Nepremični sestav pa je določena kombinacija več vrst aparatov in, kjer je to ustrezno, drugih naprav, ki so sestavljene, nameščene in namenjene za stalno uporabo na vnaprej določenem mestu

 

Pravilnik se ne uporablja za:

1. opremo, ki jo opredeljuje Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL L št. 91 z dne 7. 4. 1999, str. 254);

2. letalske proizvode, dele in naprave iz Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES;

3. radijsko opremo, ki jo uporabljajo radioamaterji v smislu pravilnikov o radijskih storitvah, sprejetih v okviru Ustave in Konvencije Mednarodne telekomunikacijske zveze, razen če je oprema dostopna na trgu (za radijsko opremo dostopno na trgu se ne štejejo kompleti posameznih delov, ki jih radioamaterji lahko sami sestavijo, in oprema, dostopna na trgu, ki jo radioamaterji lahko predelajo za lastno uporabo);

4. opremo, katere fizikalne lastnosti so same po sebi take, da: - ne more proizvajati ali prispevati k elektromagnetnemu oddajanju, ki presega ravni, ki omogočajo radijski in telekomunikacijski opremi ter drugim aparatom, da delujejo, kakor je predvideno, in - deluje brez nesprejemljivega poslabšanja v navzočnosti elektromagnetnih motenj, ki so običajno rezultat predvidene uporabe;

5. po naročilu proizvedene komplete za ocenjevanje, namenjene izključno strokovnjakom za uporabo v raziskovalnih in razvojnih objektih za namene raziskav in razvoja;

6. opremo iz prejšnjega odstavka, kadar so bistvene zahteve iz Priloge 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, v celoti ali deloma bolj podrobno določene z drugimi akti Evropske unije.

 

Ključne besede: električna oprema, elektromagnetna združljivost

00148 Ali lahko uvoznik električne opreme pripravi izjavo EU o skladnosti (EU Declaration of Conformity)?

Odgovor:

Izjavo EU o skladnosti električne opreme, ki zapade pod Pravilnik o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, lahko izda (pripravi) samo proizvajalec proizvoda oziroma njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski skupnosti, če ima za to pooblastilo proizvajalca.

 

Uvoznik lahko pripravi Izjavo EU o skladnosti le v primeru, ko je lastnik (nosilec) lastne blagovne znamke, s čimer prevzame vlogo proizvajalca. V takem primeru mora biti za nadzorni organ pri njem na voljo tudi tehnična dokumentacija proizvoda, katere sestavni del so tudi poročila o preverjanju skladnosti po predpisih in standardih za predmetni proizvod.

 

 

Ključne besede: električna oprema, uvoz, uvoznik, izjava o skladnosti, izjava EU o skladnosti

00127 Ali je predpisano deklariranje neživilskih proizvodov?

Odgovor:

 

Splošno deklariranje in označevanje je urejal Zakon o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/1995), ki je v 23. členu predpisoval vsebino deklaracije (naziv proizvoda, tip proizvoda, ime proizvajalca). Novi Zakon o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/1999), ki je razveljavil Zakon o standardizaciji iz leta 1995, deklariranja proizvodov več ne predpisuje.

 

Deklariranje je bilo do uveljavitve Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) urejeno v 23. členu starega Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS), ki je podajal pravno podlago za izdajo predpisa o deklariranju, vendar tovrsten splošni predpis ni bil izdan. Splošna deklaracija za proizvode, ki se jih daje na trg oziroma so dostopni na trgu, ni predpisana.

 

Označevanje posameznih vrst proizvodov je tako urejeno s posebnimi predpisi: za električno opremo s Pravilnikom o omogočanju dostopnosti električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej; za elektromagnetno združljivost s Pravilnikom o elektromagnetni združljivosti; za radijsko opremo s Pravilnikom o radijski opremi; za osebno varovalno opremo s Pravilnikom o osebni varovalni opremi; za stroje s Pravilnikom o varnosti strojev; za obutev s Pravilnikom o označevanju materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom; za igrače s Pravilnikom o varnosti igrač (Uradni list RS, št. 62/2003, 35/2004, 47/2007, 24/2010)…

 

Za proizvode, za katere ni posebnih predpisov, harmoniziranih s pravom Skupnosti, in katerih cilj bi bil zagotoviti varnost proizvodov, se uporabljajo določbe Zakona o splošni varnosti proizvodov (ZSVP). ZSVP v 10. členu predpisuje obveznost zagotavljanja sledljivosti proizvodov z navedbo (na proizvodu ali njegovi embalaži) natančnih podatkov o proizvajalcu in proizvodu oziroma njegovi seriji, razen, kadar je navedba upravičeno izpuščena.

 

Tako je za proizvode, za katere velja omenjeni zakon, potrebno zagotavljati ustrezno sledljivost (npr. s trajno oznako imena oziroma blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja, ki identificira proizvajalca ali distributerja in oznako oz. kodo, ki identificira proizvod). Podrobnejše zahteve glede označevanja proizvodov so praviloma navedene v ustreznih tehničnih standardih, ki obravnavajo zahteve za posamezen proizvod. V ta namen predlagamo, da si ogledate sezname standardov, ob uporabi katerih se domneva, da so proizvodi varni v skladu z ZSVP. Zahteve glede označevanja so lahko navedene tudi v drugih standardih, ki niso navedeni v omenjenih seznamih, in določajo zahteve za posamezne vrste proizvodov, kot so npr. otroški vozički, otroške varnostne pregrade, gospodinjske lestve, idr.

 

Tehnični standardi so na voljo pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo.

 

Ključne besede: električna oprema, deklariranje, deklariranje neživilskih proizvodov

00126 Ali je potrebno na električni opremi navajati poreklo ("Made in ...")?

Odgovor:

 

Pravilnik o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej v 7. in 8. točki 7. člena določa, da proizvajalec zagotovi, da so na električni opremi, katero je dal na trg, označeni tip, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element, ali v primeru, kadar velikost ali narava električne opreme tega ne dopušča, zahtevane informacije navede na embalaži oziroma v dokumentu, ki je priložen električni opremi. Proizvajalec na električni opremi navede svoje ime oziroma firmo, ali registrirano blagovno znamko ter naslov na katerem je dosegljiv, kadar pa to ni mogoče, podatke navede na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen električni opremi. V naslovu se navede center za stike, na katerem je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organ za nadzor trga zlahka razume. Iz navedenega izhaja, da označevanje električne opreme s poreklom po tem pravilniku ni zahtevano.

 

 

Ključne besede: električna oprema, poreklo, poreklo blaga