Skoči na vsebino

GARANCIJA, STVARNA NAPAKA, REKLAMACIJA

/

00356 Ali trgovec lahko zaračuna pregled za izdelek, ki ga potrošnik reklamira, v kolikor ugotovi, da je reklamacija neupravičena?

Tržni inšpektorat RS v zadnjem času opaža, da se je čedalje več trgovcev odločilo, da bo zaračunavalo t.i. neupravičene reklamacije. V praksi to pomeni, da bo trgovec izdelek, ki ga potrošnik reklamira, pregledal, in v kolikor bo ugotovil, da je reklamacija neupravičena, takšen pregled zaračunal.

 

V zvezi z zgoraj navedenim velja naslednje: pravice potrošnika iz naslova garancije in stvarne napake potrošnikom pripadajo na podlagi samega zakona (Zakon o varstvu potrošnikov; v nadaljevanju: ZVPot) in jih ni mogoče niti omejiti niti izključiti (30. odstavek 1. člena). Dodatno ZVPot v 23. člen, določa, da je prepovedano postavljati pogodbene pogoje, ki so nepošteni do potrošnika. V 24. členu pa omenjeni zakon določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali če povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ali nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti. Če so izpolnjeni ti pogoji, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj tudi tisti, ki omejuje ali izključuje potrošnikove pravice do pravnega varstva (18. točka tretjega odstavka 24. člena).

 

Skladno z določbami Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami se kot nepoštena poslovna praksa, ki je prepovedana, šteje, če podjetje zavaja ali utegne zavajati glede pravic, ki jih ima potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, vključno s pravico do garancije, stvarne napake ali nepravilno opravljene storitve.

 

V primeru zaračunavanja t.i. neupravičenih reklamacij se potrošnikom omejuje, v določenih primerih pa celo izključuje, njihova pravica uveljavljati zahtevke iz naslova garancije ali stvarne napake, saj nad potrošnikom visi breme, da bo moral, če bo trgovec reklamacijo označilo kot neutemeljeno, plačati določen znesek. Pri tem se še bolj utemeljeno postavlja vprašanje, ali je odločitev trgovca o nepriznavanju reklamacijskih zahtevkov dejansko utemeljena in ali nima pri tem pred očmi samo zaslužek, še posebej, kadar je dokazno breme o tem, ali je napaka posledica mehanske poškodbe ali ne, na potrošniku.

 

Glede na vse zgoraj navedeno tako vse trgovce, ki zaračunavajo t.i. neupravičene reklamacije, pozivamo, da s tem takoj prenehajo in omenjeno postavko odstranijo iz svojih cenikov, potrošnike, ki bi se s tako prakso srečali pa prosimo, da nas o tem obvestijo na naš elektronski naslov: gp.tirs(at)gov.si.

 

KLJUČNE BESEDE: zaračunavanje pregleda, t.i. neupravičene reklamacije

00337 Kakšna je razlika med garancijo in stvarno napako?

Potrošnik lahko napake na kupljenem izdelku uveljavlja iz naslova garancije ali iz naslova stvarne napake v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot).

 

Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelke, za katere je obvezna garancija (seznam teh izdelkov določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje) in za tiste, za katere je bila dana prostovoljna garancija. V garancijskem roku lahko potrošnik od garanta zahteva brezplačno odpravo napake. Če napake ni mogoče odpraviti ali je podjetje ne odpravi v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov brezplačen izdelek.

 

Reklamacijo iz naslova stvarne napake pa lahko potrošnik uveljavlja za vsak kupljeni izdelek (kar pomeni, da lahko potrošnik zaradi napake na izdelku, za katerega ni bila dana garancija, uveljavlja pravice iz stvarne napake, enako pa se lahko odloči tudi v primeru, če ne želi uveljavljati garancije za izdelek, za katerega je bila dana garancija).

 

Iz naslova stvarne napake lahko potrošnik napako na izdelku reklamira pri prodajalcu in sicer v dveh mesecih od odkritja stvarne napake (za napake, ki se na izdelku pokažejo po dveh letih od prevzema, prodajalec ne odgovarja več), ter po lastni izbiri zahteva odpravo napake ali vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjavo blaga ali vračilo plačanega zneska. Potrošnik mora v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da izdelek pregleda. Če napaka ni sporna, mora podjetje čimprej, najkasneje pa v roku osmih dni, ugoditi potrošnikovemu zahtevku. Če o napaki obstaja spor, mora podjetje v enakem roku podati potrošniku pisen odgovor.

 

Potrošnik lahko pravice iz naslova stvarne napake, smiselno uveljavljanju pravic iz naslova stvarnih napak na izdelkih, uveljavlja tudi v primeru storitev.

 

Razlike med garancijo in stvarno napako so naslednje:

 

 

Garancija          Stvarna napaka

Uveljavljanje:

 

Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelek, za katerega je bila oziroma bi morala biti dana garancija.

 

Uveljavljanje:

 

Za vsak izdelek, ki ga je potrošnik kupil od podjetja.

 

Rok:

 

Potrošnik lahko napako reklamira kadarkoli v garancijskem roku.

 

Rok:

 

O napaki mora potrošnik prodajalca obvestiti v dveh mesecih od odkritja napake (po preteku dveh let od nakupa pa prodajalec za napake ne odgovarja več).

 

Odgovornost:

 

Garancijo lahko potrošnik uveljavlja pri garantu (glej zgoraj) ali njegovem pooblaščenem servisu.

 

Odgovornost:

 

Reklamacijo iz stvarne napake se lahko uveljavlja le pri prodajalcu.

 

Pravice:

 

Potrošnik lahko zahteva odpravo napake.

 

Šele če popravilo ni mogoče ali ga podjetje ne izvrši v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov, brezhiben izdelek.

 

Pravice:

 

Potrošnik lahko po lastni izbiri zahteva:

 

odpravo napake ali

vračilo dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali

zamenjavo za nov brezhiben izdelek ali

vračilo plačanega zneska.

 

KLJUČNE BESEDE: garancija, stvarna napaka, razlike

00326 Ali lahko kot podjetje uveljavljamo stvarno napako po Zakonu o varstvu potrošnikov?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Po tem zakonu je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.

 

V primeru, da je kupec blaga ali storitve podjetje, lahko pravice iz naslova stvarne napake uveljavlja le na podlagi Obligacijskega zakonika, saj se takšno podjetje ne šteje za potrošnika v smislu ZVPot.

 

KLJUČNE BESEDE: razmerje podjetje/podjetje, Zakon o varstvu potrošnikov, Obligacijski zakonik

00325 Kaj je stvarna napaka?

Po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) je napaka stvarna:

če blago nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;

če blago nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;

če blago nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;

če je prodajalec izročil blago, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Iz naslova stvarne napake lahko potrošnik napako na izdelku reklamira pri prodajalcu in sicer v dveh mesecih od odkritja stvarne napake (za napake, ki se na izdelku pokažejo po dveh letih od prevzema prodajalec ne odgovarja več) ter po lastni izbiri zahteva odpravo napake ali vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjavo blaga ali vračilo plačanega zneska. Potrošnik lahko uveljavlja samo tiste zahtevke, ki jih podjetje dejansko lahko izpolni (npr. ne more zahtevati popravila, če to ni mogoče, ali zamenjave, če takšnega izdelka ni več v prodaji), po drugi strani pa podjetje ne more samo odločiti, na kakšen način bo ugodilo potrošnikovi zahtevi (npr. ponudba dobropisa ni pravilna).

 

Potrošnik mora v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da izdelek pregleda. Če napaka ni sporna, mora podjetje čimprej, najkasneje pa v roku osmih dni, ugoditi potrošnikovemu zahtevku. Če o napaki obstaja spor, mora podjetje v enakem roku podati potrošniku pisen odgovor.

 

Če podjetje neupravičeno zavrne potrošnikovo zahtevo iz naslova stvarne napake, naj mu izdelek z napako zamenja z novim ali mu vrne plačani znesek ali odpravi napako, lahko tržni inšpektor izda odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi. Odločbo lahko izda le, če med potrošnikom in podjetjem ni spora o obstoju napake ali če potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca ali če je napaka na drug način nedvomno dokazana. Hkrati lahko tržni inšpektor z globo ukrepa zoper podjetje, ki v roku ne ugodi potrošnikovi zahtevi ali mu ne poda pisnega odgovora.

 

KLJUČNE BESEDE: stvarna napaka, zahtevki potrošnika iz naslova stvarne napake, pristojnosti Tržnega inšpektorata RS na področju stvarne napake

00147 V prodajalni sem reklamirala otroške čevlje, ki so po enomesečni uporabi začeli dobesedno razpadati po šivih. Kakšne so moje pravice?

V prodajalni sem reklamirala otroške čevlje, ki so po enomesečni uporabi začeli dobesedno razpadati po šivih. Čevlje je sin normalno uporabljal v suhem vremenu in jih ni poškodoval, vendar je prodajalec zavrnil reklamacijo z obrazložitvijo, da so pridobili mnenje sodnega izvedenca, ki je podal mnenje, da do napak na čevljih ni prišlo zaradi materiala, ampak so napake posledica mehanskih poškodb in premočenja obutve. Kakšne so moje pravice?

 

Odgovor:

Pravice in interese potrošnikov ureja Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki v 37.a členu določa, da lahko potrošnik uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Potrošnik mora v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda. Pojem stvarne napake je definiran v 37. členu ZVPot in določa, da je napaka stvarna, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet. Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, odkar je bila stvar izročena. 37.c člen ZVPot nadalje določa, da ima potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pravico od prodajalca zahtevati, da podjetje blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek ali odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako. Izbirna pravica je na strani potrošnika.

 

Otroške čevlje ste reklamirali v prodajalni, trgovec pa vam je reklamacijo zavrnil z obrazložitvijo, da ste izdelek nepravilno uporabljali, podlaga za takšno odločitev pa je bilo s strani trgovca pridobljeno mnenje sodnega izvedenca. Ker je bilo preko zapriseženega sodnega izvedenca nedvoumno dokazano, da do napake na blagu ni prišlo zaradi nekvalitetnega materiala, tržni inšpektor nima podlage za uvedbo inšpekcijskega postopka zoper trgovca. Če se z mnenjem sodnega izvedenca in zavrnitvijo reklamacije ne strinjate, lahko zoper trgovca vložite tožbo na pristojno sodišče, kjer lahko uveljavljate svoje pravice.

 

KLJUČNE BESEDE: reklamacija čevljev, stvarna napaka, mnenje izvedenca, pristojnosti Tržnega inšpektorata RS

 

00146 V trgovini sem kupila majico, doma pa sem ugotovila, da mi je premajhna, poleg tega pa mi tudi barva ni več všeč. Ali jo lahko vrnem v prodajalno in zahtevam vračilo denarja?

Pri pravicah potrošnika v zvezi z vračanjem ali zamenjavo izdelkov je potrebno razlikovati med zahtevki zaradi napake na izdelku in prošnjami oziroma željami potrošnika po zamenjavi oziroma vračilu izdelka, ki potrošniku ni več všeč oziroma si je premislil in ga želi vrniti ali zamenjati.

 

V primerih, ko je izdelek brezhiben, torej nima napake, potrošnik pa bi ga želel zamenjati ali vrniti in prejeti nazaj plačano kupnino, ker mu izdelek ne ustreza/ni več všeč ipd., prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati ali vrniti plačane kupnine, razen če je to obljubljal. Zakonsko namreč ni podana obveznost, da bi moral prodajalec izdelek brez napake vzeti nazaj oziroma ga zamenjati, lahko pa se seveda odloči to ugodnost ponuditi svojim kupcem. Možnost vračanja in zamenjave izdelkov brez napake je torej stvar politike poslovanja vsakega posameznega prodajalca, zaradi česar se je še pred nakupom priporočljivo pri konkretnem prodajalcu pozanimati, ali nudi možnost zamenjave oziroma vračila brezhibnega blaga.

 

Drugače pa je v primeru nakupa izdelka preko interneta, kataloga ipd. (nakupa na daljavo, torej na način, da se potrošnik z izdelkom kot takim pred nakupom fizično ni mogel seznaniti), kjer velja, da lahko potrošnik v roku 14 dni podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, pri čemer mu ni potrebno navajati razlogov za odstop.

 

KLJUČNE BESEDE: izdelek brez napake, vračilo izdelka brez napake, zamenjava izdelka brez napake

00140 Ob prihodu v Maribor je imel vlak 100 minutno zamudo. Ali lahko uveljavljam svoje pravice zaradi nepravilno opravljene storitve po določbah Zakona o varstvu potrošnikov?

 

Prejšnji mesec sem se z vlakom ICS peljal iz Ljubljane v Maribor. Ob prihodu v Maribor je imel vlak 100 minutno zamudo. Menim, da Slovenske železnice d.d. niso izdobavile storitve, ki so jo zaračunale, zato sem pri njih vložil zahtevek za povračilo kupnine, ki pa je bil zavrnjen. Ali lahko uveljavljam svoje pravice zaradi nepravilno opravljene storitve po določbah Zakona o varstvu potrošnikov?

 

Odgovor:

 

Pogodbe za prevoz potnikov, prtljage in blaga v železniškem prometu in s tem povezane posledice ureja Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/2000), ki je za to področje specialnejši predpis in ureja tudi pravice uporabnikov prevoza v primeru zamude. Za nadzor tega predpisa ni pristojen Tržni inšpektorat RS, pač pa izvajanje citiranega zakona spada v pristojnost Ministrstva za infrastrukturo.

 

KLJUČNE BESEDE: vlak, zamuda, reklamacija

00137 Usnjena sedežna garnitura je takoj po preteku dvoletnega garancijskega roka začela pokati.

Dne 2. 6. 2005 sem kupila in tudi prevzela usnjeno sedežno garnituro, ki pa je takoj po preteku dvoletnega garancijskega roka začela pokati. Sprva sem bila mnenja, da se bo pokanje ustavilo, zato reklamacije nisem podala takoj, nazadnje pa sem dne 1. 12. 2007, po štirih mesecih od odkritja pokanja, o tem le obvestila prodajalca. Prodajalec je mojo reklamacijo zavrnil, ker garnitura ni bila več v garanciji. Zato me zanima, kakšne so moje pravice v tem primeru?

 

Odgovor:

Napako na izdelku lahko potrošnik po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) reklamira iz naslova garancije ali iz naslova stvarne napake. Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelke, za katere je obvezna garancija (seznam teh izdelkov določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje) in za tiste, za katere je bila dana prostovoljna garancija. Reklamacijo iz naslova stvarne napake pa lahko potrošnik uveljavlja za vsak kupljeni izdelek (kar pomeni, da lahko potrošnik zaradi napake na izdelku, za katerega ni bila dana garancija, uveljavlja pravice iz stvarne napake, enako pa se lahko odloči tudi v primeru, če ne želi uveljavljati garancije za izdelek, za katerega je bila dana garancija).

 

Na podlagi garancije lahko potrošnik v garancijskem roku od garanta (proizvajalec oziroma njegov zastopnik, uvoznik ali prodajalec) zahteva brezplačno odpravo napake. Če napake ni mogoče odpraviti ali je podjetje ne odpravi v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov brezplačen izdelek.

 

Iz naslova stvarne napake pa lahko potrošnik napako na izdelku reklamira pri prodajalcu, in sicer v dveh mesecih od odkritja stvarne napake (za napake, ki se na blagu pokažejo po dveh letih od prevzema, pa prodajalec ne odgovarja več), ter po lastni izbiri zahteva:

odpravo napake ali

vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali

zamenjavo blaga ali

vračilo plačanega zneska.

Ker je potrošnica reklamacijo podala po preteku garancijskega roka, pravic iz naslova garancije ne more več uveljavljati. Enako ne more več uveljavljati pravic iz naslova stvarne napake po Zakonu o varstvu potrošnikov zoper prodajalca, saj se je pokanje usnjene sedežne garniture pojavilo po  preteku dveh let od njenega prevzema, ko prodajalec ne nosi več odgovornosti za napake na prodanem blagu.

 

KLJUČNE BESEDE: reklamacija, garancija, stvarna napaka, roki za uveljavljanje zahtevkov

00130 V Italiji sem naročila pohištvo za dnevno sobo. Ob dobavi sem ugotovila, da je ena od omar poškodovana, zato sem podjetje o tem takoj obvestila in zahtevala zamenjavo. Podjetje se na mojo reklamacijo sploh ne odziva. Kaj lahko še storim?

Ker je potrošnica pogodbo sklenila s tujim podjetjem v tujini in gre za t. i. čezmejni spor, se za njeno razmerje s podjetjem ne uporablja slovensko pravo oziroma natančneje določila Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki med drugim ureja pravice potrošnika v primeru napake na kupljenem blagu. Glede na to tudi Tržni inšpektorat RS v zadevi nima nikakršnih pristojnosti.

 

Nasvet lahko potrošnica poišče pri Evropskem potrošniškem centru, ki kot del mreže evropskih potrošniških centrov, ustanovljene s strani Evropske komisije, nudi potrošnikom informacije o njihovih pravicah na trgu EU ter tudi pomoč pri uveljavljanju pravic v razmerju do podjetja iz druge države članice EU.

 

Kontaktni podatki centra:

 

Evropski potrošniški center

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

 

Telefon: 01/ 400-3729

e-pošta: epc.mgrt@gov.si

 

Več informacij na www.epc.si.

 

KLJUČNE BESEDE: nakup v tujini, reklamacija, EPC

00096 Novi avtomobil sem kupil na lizing. Po zgolj treh mesecih uporabe so se pojavile težave pri delovanju motorja, zato sem se obrnil na prodajalca in zahteval zamenjavo avtomobila...

Novi avtomobil sem kupil na lizing. Po zgolj treh mesecih uporabe so se pojavile težave pri delovanju motorja, zato sem se obrnil na prodajalca in zahteval zamenjavo avtomobila, le-ta pa me je napotil na pooblaščeni servis, kjer naj bi mi napako na motorju odpravili. Moji zahtevi po zamenjavi niso želeli ugoditi. Ali je to v skladu z našo zakonodajo?

 

Odgovor:

 

Najprej je treba izpostaviti, da ne glede na to, da potrošniki običajno govorijo o »nakupu na lizing«, v takem primeru vendarle ne gre za nakup. Pri najetju avtomobila na lizing ima potrošnik običajno sklenjeno pogodbeno razmerje z lizingodajalcem (pogodba o lizingu), lizingodajalec pa ima sklenjeno prodajno pogodbo s podjetjem, ki prodaja avtomobil. Ker torej potrošnik s podjetjem, ki je prodalo avtomobil, nima sklenjene prodajne pogodbe, to pomeni, da ne more uveljavljati pravic, ki mu jih daje Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) iz naslova prodajne pogodbe.

 

Ker se v praksi velikokrat pojavlja situacija, ko lizingodajalec vse svoje pravice iz naslova stvarnih napak in garancije s pogodbo o lizingu prenese na potrošnika, pa naj na kratko predstavimo, kaj to pomeni za potrošnika.

 

Pri uveljavljanju pravic iz naslova garancije je potrošnikov položaj pri najemu avtomobila na lizing zelo podoben tistemu, kot ga bi imel, če bi sam kupil avtomobil. ZVPot in na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje namreč določata, da je garancija za avtomobil obvezna, hkrati pa določata tudi najkrajši garancijski rok (ne krajši od enega leta) in pravice oziroma obveznosti iz tega naslova (popravilo oziroma zamenjava okvarjenega avtomobila). Poleg tega zakon izrecno določa, da pravice iz poglavja o garanciji za brezhibno delovanje pripadajo tudi osebam, ki se ne štejejo za potrošnike - v konkretnem primeru torej tudi lizingodajalcu. Tako pri prenosu oziroma odstopu zahtevkov do prodajalca, ki ga lizingodajalec opredeli s pogodbo s potrošnikom, potrošnik dejansko prejme enake pravice, kot bi jih imel, če bi sam nastopal v vlogi kupca.

 

Pri uveljavljanju pravic iz naslova stvarne napake je položaj za potrošnika, ki ima avto na lizing, bistveno slabši, kot bi bil, če bi sam nastopil kot kupec. Glede na to, da obstaja med lizingodajalcem in prodajalcem prodajna pogodba, lizingodajalec pa se nikakor ne more šteti za potrošnika, lizingodajalcu ne pripadajo pravice iz naslova prodajalčeve odgovornosti za stvarno napako po ZVPot, pač pa lahko uveljavlja le pravice, ki mu jih daje Obligacijski zakonik (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006). S prenosom oziroma odstopom pravic v pogodbi o lizingu na potrošnika lahko lizingodajalec prenese oziroma odstopi le pravice, ki jih ima, in nič več. To pomeni, da lahko tudi potrošnik uveljavlja le pravice, kot jih opredeljuje OZ.

 

V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral potrošnik morebitne očitne napake reklamirati nemudoma ob prevzemu avtomobila. Tudi skrite napake (to so tiste napake, ki jih z običajnim pregledom ni bilo mogoče opaziti) bi moral potrošnik reklamirati nemudoma, ko je napako opazil. Pri tem pa je rok za odkrivanje teh napak nekoliko daljši in sicer odgovarja prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo v šestih mesecih od izročitve avtomobila.

 

Najpomembnejša razlika pri uveljavljanju pravic, enkrat kot kupec in drugič kot lizingojemalec (najemnik), pa je, poleg krajših rokov za uveljavljanje stvarnih napak, za potrošnika bistveno bolj neugodno prav to, da v zgoraj navedenem primeru Tržni inšpektorat RS nima nobenih pristojnosti izvajanja nadzora, saj gre za uveljavljanje pravic, kot jih določa OZ, za spoštovanje katerih pa ni zagotovljen upravni nadzor, pač pa le sodno varstvo.

 

V konkretnem primeru to pomeni, da bo lahko potrošnik pravice iz naslova stvarne napake uveljavljal v skladu z določili OZ in le po sodni poti. Tržni inšpektorat RS pa v tem primeru nima pravne podlage za ukrepanje.

 

Glede na to, da potrošniku ponujajo odpravo napak iz naslova garancije na pooblaščenem servisu, pa se bo lahko potrošnik odločil tudi za to rešitev problema.

 

KLJUČNE BESEDE: leasing, reklamacija

00334 Kolikšen je čas po preteku garancijskega roka, v katerem je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate, če je npr. garancijski rok za izdelek 3 leta?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 8. točki 16. člena določa, da mora garancijski list za blago, za katero je izdaja garancije obvezna, obvezno vsebovati čas po preteku garancijskega roka, v katerem dajalec garancije zagotavlja potrošniku vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate.

 

V 4. alineji prvega odstavka 20. člena pa ZVPot določa, da mora proizvajalec za novo blago zagotavljati proti plačilu popravilo, vzdrževanje blaga, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj 3 leta po poteku garancijskega roka tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo.

 

Iz teh določb izhaja zahteva, da je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate za izdelek še najmanj 3 leta po preteku garancijskega roka.

Ključne besede: garancija

00333 Kakšne so pravice potrošnika, če garancijski list ni bil izdan?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 21.a členu določa, da imata proizvajalec in prodajalec vse obveznosti po tem zakonu tudi, če za blago, za katero je izdaja garancije obvezna, garancijski list ni bil izdan ali potrošniku ni bil izročen. Šteje se, da garancijski list ni bil izdan, če potrošniku niso bile izročene listine, na katerih so podatki iz 16. člena tega zakona. Če so podatki na različnih listinah, mora prodajalec potrošnika na to posebej opozoriti.

Ključne besede: garancija

00332 Ali mora prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku izpolnjen garancijski list, ali pa je dovolj, da mu izroči neizpolnjen garancijski list (npr. brez točno določenega tipa proizvoda, brez datuma prodaje ipd.)?

Določila glede garancije za proizvode določa Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). V 16. členu so določene obvezne sestavine garancijskega lista, ki jih mora vsak izročen garancijski list vsebovati in sicer:

  1. firmo in sedež dajalca garancije,
  2. firmo in sedež prodajalca, razen če ta ni hkrati dajalec garancije,
  3. datum izročitve blaga,
  4. podatke, ki identificirajo blago,
  5. izjavo dajalca garancije, da jamči za lastnosti ali brezhibno delovanje v garancijskem roku, ki začne teči z izročitvijo blaga potrošniku,
  6. ozemeljsko območje veljavnosti garancije,
  7. trajanje garancijskega roka,
  8. za blago, za katero je izdaja garancije obvezna, čas po preteku garancijskega roka, v katerem dajalec garancije zagotavlja potrošniku vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate,
  9. opozorilo, da garancija ne izključuje pravic potrošnika, ki izhajajo iz odgovornosti prodajalca za napake na blagu.

V kolikor garancijski ne vsebuje vseh podatkov, ima dajalec garancije po drugem odstavku 18. člena ZVPot kljub temu vse obveznosti po zakonu.

 

Stališče Tržnega inšpektorata RS je, da prodajalcu garancijskega lista ni potrebno izpolnjevati npr. s tipom aparata ali datumom prodaje, če so ti podatki razvidni iz računa, ob pogoju seveda, da je prodajalec na to opozoril potrošnika, na primer s pisnim opozorilom na garancijskem listu, da se garancija lahko uveljavlja samo skupaj z računom (drugi odstavek 21.a člena ZVPot), na katerem so ti podatki.

Ključne besede: garancija

00331 Ali so redni servisi novega vozila v času garancije pri pooblaščenem servisu brezplačni?

Garancija je vsaka obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu. V kolikor blago, za katerega je bila izdana obvezna garancija ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. Z izdano garancijo tako dajalec garancije jamči, da bo stvar v določenem času (garancijskem roku) brezhibno delovala, v nasprotnem primeru pa lahko kupec na proizvajalca, prodajalca ali pooblaščenega serviserja naslovi zahtevo za odpravo napake. Če napaka ni odpravljena v skupnem roku 45 dni, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom.

 

V skladu z namenom garancije je tako proizvajalec na podlagi 3. alineje prvega odstavka 20. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), dolžan zagotavljati brezplačno odpravo napak v času garancijskega roka, če le-ta zaradi okvare oziroma pomanjkljivosti ne deluje brezhibno. 3. odstavek 21.c člena še določa, da stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar oziroma nadomestitvi blaga z novim, plača proizvajalec.

 

Ne glede na navedeno pa garancija za brezhibno delovanje ne krije stroškov potrošnega materiala (olje, oljni filter…) oziroma brezplačnega rednega servisiranja vozila v času trajanja garancije.

Ključne besede: garancija

00330 Ali mora trgovec pri prodaji rabljenega vozila izdati garancijski list?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 2. alineji 19. člena določa, da minister, pristojen za gospodarstvo, izda pravilnik, s katerim določi rabljeno blago, za katero mora prodajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega meseca. Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje v 3. členu določa, da se cestna motorna vozila, priklopna vozila in vozila s pomožnim motorjem štejejo kot rabljeno blago, za katere se izda garancija za brezhibno delovanje. Glede na stanje vozila je prepuščeno prodajalcu, da določi rok trajanja garancije, pri čemer je najkrajši rok trajanja garancije najmanj 1 mesec. V vsakem primeru pa mora prodajalec k vozilu priložiti garancijski list skladno z zahtevami 16. in 18. člena ZVPot ter navodila za sestavo in uporabo blaga.

Ključne besede: garancija

00329 Kakšne so pravice potrošnika v primeru podaljšane garancije?

Prodajalec zagotavlja kupcu t. i. "podaljšano garancijo" za določen dodatni znesek doplačila, s čimer ima potrošnik po trditvah prodajalca določene pravice, če bi se izdelek v podaljšanem času pokvaril oziroma povzročil določeno škodo.

 

Ker trgovci to "podaljšano garancijo" predstavljajo neposredno skupaj z obvezno garancijo, potrošniki dobijo vtis, da bodo po poteku obvezne garancije, določeno (podaljšano) obdobje uživali enake pravice, kot jih imajo na podlagi obvezne garancije. A se izkaže, da temu ni tako: prodajalci v večini primerov ne določijo roka, v katerem bo napaka odpravljena, predviden je določen delež, katerega mora plačati potrošnik pri odpravi napake, itd. Ker ima "podaljšana garancija" običajno tudi nekatere vsebinske elemente obvezne garancije (npr. začetek teka podaljšane garancije z dnem izročitve izdelka potrošniku), potrošnik "podaljšano garancijo" povezuje z obvezno in ne z zavarovanjem, za kar pravzaprav v primerih "podaljšane garancije" gre. Podjetje, ki torej oglašuje "podaljšano garancijo", le-ta pa po vsebini ni enaka, kot je obvezna garancija po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot), ampak gre za neko obliko zavarovanja, uporablja zavajajočo poslovno prakso, ki je prepovedana.

 

Glede na vse navedeno, uporaba izraza »garancija« ni dopustna v tistih primerih, ko za to storitvijo ne stojijo povsem enake pravice, kot jih za garancijo določa ZVPot. Potrošniki naj se zato pred nakupom podaljšane garancije natančno informirajo, kaj jim takšna storitev nudi in pod kakšnimi pogoji.

Ključne besede: garancija

00328 Kakšne so pravice potrošnika iz naslova garancije?

 

Garancijo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) določa kot vsako obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu.

Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelke, za katere je s Pravilnikom o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje, predpisana obvezna garancija in za tiste, za katere je bila s strani podjetja dana prostovoljna garancija.

Na podlagi garancije lahko potrošnik od garanta (proizvajalec, uvoznik ali prodajalec) v garancijskem roku zahteva brezplačno odpravo napake. Če podjetje napake ne odpravi v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov brezhiben izdelek. Če podjetje ne odpravi napake in ne zamenja izdelka, pa lahko potrošnik odstopi od pogodbe in od prodajalca zahteva vračilo kupnine ali zahteva sorazmerno vračilo kupnine. Hkrati lahko uveljavlja tudi povračilo nastale škode. Enake pravice pripadajo tudi kupcem, ki se po ZVPot ne štejejo za potrošnike.

Če torej popravilo izdelka v okviru garancije ni mogoče ali pa traja več kot 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za enak nov brezhiben izdelek. Če takšnega izdelka ni več oziroma ga ni več mogoče dobaviti (in bi bilo s tem zahtevek po zamenjavi nemogoče izpolniti), lahko odstopi od pogodbe in od prodajalca zahteva vračilo kupnine (in ne zgolj dobropis).

Če gre za enako napako, 45-dnevni rok ne prične teči z uveljavljanjem vsakega zahtevka za popravilo posebej, ampak se dnevi odprave napak (to je čas od oddaje zahtevka za odpravo napak do prejema obvestila o odpravi napake) seštevajo. Če pa potrošnik uveljavlja zahtevek vsakič za drugačno vrsto napake, rok 45 dni prične teči za vsako napako znova.

Če podjetje v okviru garancije ne odpravi napake ali po preteku skupnega roka 45 dni izdelka ne zamenja, lahko tržni inšpektor zoper proizvajalca ukrepa z izrekom globe, ne more pa z odločbo naložiti podjetju, da napako odpravi oziroma zamenja izdelek, saj mu zakon takšnega pooblastila ne daje. Svoj zahtevek lahko potrošnik, če ga podjetje prostovoljno ne izpolni, uveljavlja le po sodni poti. Na enak način lahko potrošnik zoper podjetje uveljavlja zahtevek za vračilo kupnine.

 

Ključne besede: garancija