Skoči na vsebino

TRGOVINA

/

00351 V trgovini sem kupil pivo v steklenici, pri čemer mi je bila steklenica zaračunana kot kavcijska vrednost vračljive embalaže. Ko sem prazno embalažo v tej isti trgovini želel vrniti, sem bil zavrnjen, da vračljive embalaže ne sprejemajo.

Navedeno področje je urejeno z Uzancami pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže. Gre za sistem ravnanja z vračljivo embalažo, ki ni predpisana z zakonom ali podzakonskim predpisom, ampak so ga skupaj, v januarju 2013, sprejele Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

  

Uzance določajo, da uporabniki (trgovina) ob prodaji blaga končnemu potrošniki, v primeru da ta ob nakupu ne vrne prazne embalaže zaračunajo kavcijsko vrednost vračljive embalaže z vključenim DDV. Obenem so uporabniki dolžni od končnih potrošnikov sprejeti nepoškodovano in uporabno vračljivo embalažo, pri čemer se jim povrne plačana kavcijska vrednost vračljive embalaže z vključenim DDV.

   

Vendar pa Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže nimajo obvezujoče narave in jih poslovni subjekti pri svojem poslovanju lahko izključijo izrecno, ali pa tako, da  vprašanja, ki jih urejajo uzance sami uredijo drugače. V kolikor pa se poslovni subjekt pri svojem poslovanju odloči, da jih bo upošteval, na primer na način, da v svoji prodajalni objavi cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže, jih mora v odnosu do potrošnika upoštevati.

   

Za več pojasnil glede samih  Uzanc se lahko obrnete na Trgovinsko zbornico Slovenije .

 

 

Ključne besede: trgovina, embalaža

00276 Večkrat se mi je že zgodilo, da sem hotel stopiti v prodajalno pet minut pred 20. uro ( označen odpiralni čas na vhodu je do 20. ure), pa so mi varnostniki vstop onemogočili. Ali je to zakonito?

Zakon o trgovini (ZT-1, Ur. list RS št. 24/08),  v 8. členu določa, da trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora obratovati skladno z objavljenim urnikom obratovalnega časa prodajalne. V primeru da podjetje ne posluje v objavljenem obratovalnem času,  po določilih Zakona o trgovini stori prekršek, za katerega je predpisana globa.

   

V primeru, da potrošnik v prodajalno pride pred koncem obratovalnega časa (v vašem primeru do 20. ure), mu mora trgovec vstop omogočiti. Ob koncu obratovalnega časa (ob 20. uri)  pa trgovec prodajalno zapre oziroma potrošnikom  onemogoči vstopanje in s poslovanjem zaključi v najkrajšem možnem času.

    

Ključne besede: trgovina, obratovalni čas

00275 Zanima me kakšna dovoljenja potrebujem za prodajo kakija iz avtomobila ob cesti in ali je nujno da prijavim s.p. ?

Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati  in potujočo prodajalno, je v skladu z določili 6. člena Zakona o trgovini, potrebno pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljalca prostora na katerem se bo prodajalo blago. V tem soglasju je potrebno določiti prostor in časovni termin  prodaje blaga. 

  

- Prodajalec lastnih pridelkov izvor oziroma lastno proizvodnjo dokazuje z vpisom v Register kmetijskih gospodarstev, kamor se morajo vpisati vsa kmetijska gospodarstva, ki tržijo pridelke, ki jih pridelujejo (5. točka 1. odstavka 141 člena  Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/0857/1290/12 – ZdZPVHVVR, 26/1432/15 in 27/17) in se vodi pri pristojni upravni enoti.

 

Za prodajo lastnih pridelkov na stojnici z vidika nadzora tržne inšpekcije potrebujete potrdilo o vpisu v Register kmetijskih gospodarstev in pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega prodajalca prostora na katerem se bo prodajalo blago. Na stojnici morate tudi vidno označiti ceno blaga, ki ga prodajate ter tudi ime in sedež  pridelovalca.  

 

V  primeru prodaje lastnega kakija, predlagamo, da vaše vprašanje naslovite tudi na Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki opravlja nadzor določil Zakona o kmetijstvu. Glede morebitne obveznosti izdaje računa za prodan kaki, pa vam svetujemo, da vprašanje naslovite na Finančno upravo RS.

   

- V primeru, da prodajate kaki tudi od drugih pridelovalcev oziroma ga odkupujete od pridelovalcev z namenom nadaljnje prodaje, pa gre za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno, za katero morate biti ustrezno registrirani oziroma vpisani v poslovni register (kot s.p. ali d.o.o.).Tudi v tem  primeru potrebujete pisno soglasje lastnika prostora, stojnico je potrebno označiti z imenom in sedežem trgovca, cena kakija mora biti vidno označena, za prodano blago ste dolžni izdati račun. Na stojnici je potrebno v skladu z določili Zakona o trgovini zagotoviti tudi podatke o stanju blaga.

 

Ključne besede: prodaja na stojnicah, trgovina

00274 V času prireditve, ki se dogaja v mestu, v bližini moje prodajalne, bi rad spremenil oziroma podaljšal obratovalni čas prodajalne. Kaj moram storiti?

Obratovalni čas prodajaln trgovec sam določi v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ga ni potrebno nikamor prijaviti. V primeru, da trgovec želi poslovati dlje oziroma drugače kot običajno, je dovolj, da  urnik z začasno spremenjenim  obratovalnim časom objavi na vidnem mestu ob vhodu v prodajalno in posluje v tako določenem času.  Ko spremenjen obratovalni čas ni več potreben, pa  ponovno objavi obratovalni čas v katerem običajno posluje.

   

Zakon o trgovini (ZT-1, Ur. list RS št. 24/08), namreč določa, da trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora obratovati skladno z objavljenim urnikom obratovalnega časa prodajalne.  

 

 

Ključne besede: trgovina, obratovalni čas

00180 V živilskih trgovinah tehtajo salame in sire skupaj z ovojnim papirjem, nato pa na enak način obračunajo ceno. Tako plačujemo težo ovojnega papirja po ceni kupljenega živila. To se mi zdi nepravilno in me zanima, kaj o tem pravi zakonodaja.

Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o trgovini (ZT), v 4. členu določa, da če se prodaja nepakirano blago, ki se tehta, mora imeti prodajni prostor na oddelku, kjer je to blago, tehtnico za tehtanje nepredpakiranega blaga. Tehtnica mora biti skladna z meroslovnimi predpisi in primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki mora omogočati, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. V primeru, da tehtnica nima te funkcije, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso blaga.

 

Glede na navedeno je torej delikatesni papir, ki ga trgovci uporabljajo pri prodaji salam, sira, ipd, izvzet iz te določbe in tehtanje skupaj z blagom ne predstavlja kršitve predpisa.

 

Ključne besede : trgovina, delikatesni papir

00055 Smo družba, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo. Ali lahko v prodajalni prodajamo tudi živilske izdelke, ki jih pred tem spečemo ali pogrejemo in ali moramo za prodajo takih izdelkov izpolnjevati pogoje po gostinski zakonodaji?

Namen dodelave predpripravljenih živilskih izdelkov, ki jo opravlja trgovec v svoji prodajalni, je izboljšanje ponudbe v prodajalni. V okviru opravljanja trgovinske dejavnosti je dodelava predpripravljenih živil dopustna pod pogojem, da se prodaja teh izdelkov ne opravlja na gostinski način. Potrošnika se torej ne sme postreči kot gosta, pač pa je potrebno živilski izdelek ustrezno embalirati, da ga lahko potrošnik odnese iz prodajalne. Če trgovec postreže potrošnika na gostinski način in mu omogoči konzumiranje pripravljene hrane v prostorih prodajalne ali neposredno pred njo (postavitev pultov, miz in stolov), mora biti trgovec registriran tudi za gostinsko dejavnost in izpolnjevati vse pogoje po gostinski zakonodaji.

 

 

Ključne besede: trgovina

00027 Ali kot gimnazijski maturant lahko delam v trgovini kot prodajalec?

Z uveljavitvijo spremembe Zakona o trgovini, ZT-1 (Ur. list RS št 24/08in 47/2015), je 15.7.2015 prenehal veljati  Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti ( Ur. list RS št. 4/20110). To pomeni, da izobrazba za tipična delovna mesta v trgovini ni več predpisana.

 

Glede na navedeno delo prodajalca lahko opravlja vsakdo, ne glede na izobrazbo.

 

Navedeno ne velja za osebe, ki jim je za opravljanje prodaje določenega blaga predpisana minimalna stopnja izobrazbe z drugimi predpisi.

 

Ključne besede : trgovina, izobrazba

00229 Zanimajo me pogoji glede prodaje umetniških del na stojnici. Sem samozaposlena oseba v kulturi z registrirano dejavnostjo 90.030 Umetniško ustvarjanje.

Z vidika nadzora tržne inšpekcije mora biti subjekt, ki na stojnici prodaja lastna umetniška dela, ustrezno statusno organiziran. Kdor je vpisan pri registrskem organu (ministrstvo, pristojno za kulturo) kot samozaposleni v kulturi za dejavnost 90.030 Umetniško ustvarjanje, lahko prodaja svoje lastne izdelke na premični stojnici, če si pridobi soglasje v skladu z določili 6. člena Zakona o trgovini (ZT-1). Po tem členu je za prodajo blaga s potujočo prodajalno, na premični stojnici in s prodajnim avtomatom, potrebno pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se bo prodajalo blago. V soglasju mora biti določen prostor in časovni termin prodaje blaga.

 

 

Ker se določbe ZT-1 smiselno uporabljajo tudi za druge posameznike, ki prodajajo lastne izdelke, je potrebno pri prodaji na premični stojnici upoštevati tudi določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki se nanašajo na označbo prodajnega mesta (firma in sedež trgovca).

 

 

Poleg tega je potrebno upoštevati tudi določila Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki določa, da mora podjetje za blago, ki ga ponuja, vidno označiti ceno ter je dolžno za prodano blago izdati račun.

V primeru prodaje blaga na stojnici, na kateri podjetje običajno ne opravlja svoje dejavnosti, in katerega vrednost presega 20 EUR, je potrebno potrošniku izročiti  tudi pisno obvestilo z vsemi informacijami v skladu s 43č. in a43č členom Zakona o varstvu potrošnikov.

 

Ključne besede: trgovina, premična stojnica

00144 Smo trgovsko podjetje, ki ima prodajalno s tekstilnimi izdelki. Svojim kupcem bi želeli ponuditi naše blago po znižanih cenah. Na kaj moramo biti pozorni, da ne bomo v prekršku?

Trgovec lahko kadarkoli uvede prodajo blaga po znižanih cenah (akcija, popust, znižanje…) v skladu s svojo poslovno politiko, pri čemer mora upoštevati Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), predvsem z vidika zavajajočega oglaševanja. ZVPNPP v 5. členu določa poslovno prakso, ki se šteje za zavajajočo (zavajajoče dejanje), med drugim tudi, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, četudi je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.

 

Pri uvedbi akcijskih prodaj je pomembno, da:

trgovec z objavo akcije ne zavaja potrošnika in v oglasu navede takšne podatke, ki bodo potrošniku jasni, razumljivi in nedvoumni,

zniža cene le tistemu blagu, ki je bil v prodaji na voljo potrošnikom že po višjih cenah,

ne izvaja navideznega znižanja, to je, da cene najprej zviša in jih nato takoj zniža ter objavi znižanje,

označi blago z eno ceno in odstotkom popusta, ki ga nudi za ta izdelek (npr. 20% - popust se obračuna na blagajni),

odstotka popusta ni potrebno označiti na vsakem izdelku posebej, lahko je označen odstotek popusta za skupino izdelkov na eni polici ali stojalu, ki so znižani za ta odstotek (npr. polica z majicami -30%),

na eni polici ali enem stojalu ne sme biti zloženo blago, ki je znižano po različnih odstotkih in potrošnik šele na blagajni ugotovi, za kakšen odstotek je bilo blago znižano (npr. na enem stojalu zloženo vse perilo, ki je znižano za 20%, 30%, 40% …),

na eni polici ali enem stojalu ne sme biti skupaj zloženo blago, ki sploh ni znižano in blago, ki ima znižano ceno,

popust lahko traja neomejeno dolgo; trgovec lahko popuste imenuje z različnimi komercialnimi nazivi.

 

KLJUČNE BESEDE: znižanja, popusti, akcije, ZVPNPP

00105 Kupil sem preprogo za dnevno sobo, vendar sem doma ugotovil, da se ne ujema z barvo moje sedežne garniture. Takoj sem jo vrnil v trgovino in želel vračilo denarja, vendar mi trgovec ni ugodil. Kakšne so moje pravice v tem primeru?

Razlikovati je potrebno med zahtevki potrošnika zaradi napake na izdelku in zahtevki oziroma bolje rečeno željami potrošnika po zamenjavi oziroma vračilu izdelka, ki potrošniku ni več všeč oziroma si je premislil in ga želi vrniti.

 

Če gre za napako na izdelku, lahko potrošnik uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake ali pravice iz naslova garancije (o tej temi si lahko več preberete tukaj), če pa izdelek nima napake, zakonodaja potrošniku ne daje pravice izdelka vrniti in zahtevati zamenjavo ali vračilo plačanega zneska (izjema so npr. pogodbe, sklenjene preko interneta, pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov potrošnika, pri katerih lahko potrošnik v določenem roku vrne izdelek brez navedbe razloga).

 

Če si je torej potrošnik premislil in želi vrniti izdelek, ki nima napake, bo zgolj od dobre volje prodajalca odvisno, ali bo tej želji potrošnika ugodil. V praksi lahko sicer zasledimo, da marsikatero podjetje potrošnikom nudi vračilo izdelka v določenem roku (ponavadi osemdnevnem). Če takšno pravico potrošnika podjetje oglašuje, pa jo mora seveda tudi spoštovati.

 

KLJUČNE BESEDE: zamenjava izdelka brez napake, vračilo izdelka brez napake, izdelek brez napake

00103 Kako je z menjavo oblačil v času popustov in razprodaj? Ali je prodajalec dolžan ugoditi kupcu, ki želi uveljaviti vračilo kupljenega blaga, ki nima napak?

V zadnjem času smo prejeli kar nekaj vprašanj potrošnikov glede upravičenosti njihove zahteve do menjave oblačil v času razprodaje. Kar nekaj trgovin ima namreč na pultih pri blagajnah obvestilo, da za artikle, ki so kupljeni na razprodaji, ni mogoča menjava.

 

Razlikovati je potrebno med zahtevki potrošnika zaradi napake na izdelku ter zahtevki oziroma bolje rečeno željami potrošnika po zamenjavi oziroma vračilu izdelka, ki potrošniku ni več všeč oziroma si je premislil in ga želi vrniti.

 

Pravic potrošnika iz naslova stvarne napake na izdelku ni mogoče omejevati in zato seveda veljajo tudi v času razprodaj in ostalih oblik znižanj. Tako lahko potrošnik po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) napako na izdelku reklamira pri prodajalcu v dveh mesecih od odkritja napake (za napake, ki se na blagu pokažejo po dveh letih od prevzema prodajalec ne odgovarja več). Po lastni izbiri lahko zahteva odpravo napake ali vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjavo blaga ali vračilo plačanega zneska. Če napaka ni sporna, mora podjetje čimprej, najkasneje pa v roku osmih dni, ugoditi potrošnikovi zahtevi. Če o napaki obstaja spor, pa mora podjetje v enakem roku podati potrošniku pisni odgovor.

 

Primeri, ko si je potrošnik premislil in želi vrniti izdelek, ki nima napake (potrošnik želi zamenjavo izdelka ali vračilo plačanega zneska), pa niso zakonsko urejeni (izjema so pogodbe, sklenjene na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov), temveč se rešujejo na podlagi dogovora med potrošnikom in prodajalcem. Če si je torej potrošnik premislil, bo zgolj od poslovne odločitve prodajalca odvisno, ali bo tej želji ugodil. V praksi lahko sicer zasledimo, da marsikatero podjetje potrošnikom nudi vračilo izdelka v določenem roku. V času razprodaj pa podjetja to pravico običajno omejijo oziroma povsem ukinejo. Vendar, kot je že rečeno, to ni zakonsko urejeno, ampak je to stvar poslovne odločitve vsakega podjetja posebej.

 

KLJUČNE BESEDE: razprodaje, reklamacije, vračilo izdelka brez napake, zamenjava izdelka brez napake

 

00099 Zaradi težav pri proizvajalcu pohištva je prodajalec zamudil z dobavo za 14 dni. Zanima me, ali sem zaradi tega upravičen do odškodnine?

Pri prodajalcu pohištva sem naročil kuhinjsko pohištvo, za katero je bil dogovorjen dobavni rok dveh mesecev od prejetega naročila. Že ob naročilu sem moral plačati aro v višini 20% vrednosti pohištva, v skladu s pogodbo pa sem moral preostali znesek plačati v roku vsaj 14 dni pred dogovorjeno dobavo kuhinjskega pohištva. Zaradi težav pri proizvajalcu pohištva je prodajalec zamudil z dobavo za 14 dni. Zanima me, ali sem zaradi tega upravičen do odškodnine.

 

Odgovor:

 

Glede na to, da je prodajalec v konkretnem primeru nakup pohištva pogojeval s plačilom are in plačilom preostalega dela kupnine v roku pred dogovorjeno dobavo pohištva (predplačilo), se za to pogodbeno razmerje uporabijo (tudi) določila 41. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki govorijo o obrestovanju predplačil.

 

V skladu z določili navedenega člena se v tistem primeru, ko podjetje pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, uporabljajo pravila o obrestovanju predplačila. Pri tem pa se pravila uporabijo samo, če je predplačilo plačano v roku vsaj treh delovnih dni pred dobavo blaga ali opravo storitev. V takem primeru mora podjetje potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve potrošniku obračunati in plačati obresti na predplačilo in sicer po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.

 

Zakon še izrecno določa, da se navedena pravila ne uporabljajo v primeru, ko podjetje pogojuje nakup blaga ali opravo storitev z izročitvijo are. Zato naj izrecno izpostavimo, da se zakonska določila o obrestih na predplačilo ne uporabljajo za izročeno aro v višini 20% vrednosti pohištva.

 

Za preostalo kupnino, ki jo je moral potrošnik plačati 14 dni pred dogovorjeno dobavo (torej več kot tri delovne dni pred dobavo blaga), pa se uporabljajo določila 41. člena ZVPot, kar pomeni, da mora prodajalec plačani znesek predplačila (80% kupnine) obrestovati od dneva plačila, do dneva dobave kuhinjskega pohištva potrošniku.

 

Predplačilo je treba obrestovati v vsakem primeru, ne glede na to, ali je bilo pohištvo dobavljeno z zamudo ali ne, v konkretnem primeru pa bo zaradi zamude pri dobavi pohištva rok obrestovanja daljši in se predplačilo ne bo obrestovalo le 14 dni (kolikor je s pogodbo trajalo obdobje predplačila), pač pa 28 dni (zaradi dodatne 14 dnevne zamude pri dobavi), kolikor je dejansko trajalo obdobje predplačila (od plačila pa do dobave pohištva).

 

Na koncu naj še omenimo, da v kolikor bi prodajalec nakup blaga  pogojeval samo z aro, preostanek plačila pa bi zahteval dan ali dva pred dobavo blaga, se določila 41. člena ZVPot ne bi uporabila. Ker pa je prodajalec pohištva plačilo preostanka kupnine zahteval več kot tri delovne dni pred dobavo pohištva (kar predstavlja predplačilo), pa se za ta del plačane kupnine uporabljajo določila 41. člena tega zakona.

 

Kar se tiče morebitne odškodnine, pa bo potrošnik lahko le-to uveljavljal le v primeru, če mu je škoda dejansko nastala in še to samo po sodni poti.

 

KLJUČNE BESEDE: ara, predplačilo, zamuda pri dobavi, odškodnina